Leto žabe 2008: ''Žabji alarm''

Dvoživke so bile prvi vretenčarji na kopnem. Še vedno so življenjsko odvisne od vode. Vanjo odlagajo jajčeca, v vodi živijo njihove ličinke, pa tudi veliko odraslih dvoživk. Poznanih več kot 6000 vrst dvoživk, ki so izredno raznolike in prilagojene različnim življenjskim okoljem. Doživele so razvoj in propad dinozavrov.

Po skoraj 400 milijonov let dolgem obstoju, kar tretjini vseh vrst grozi izumrtje, v zadnjih desetletjih pa je 120 vrst verjetno že izumrlo. Zemlja se prvič po izumrtju dinozavrov sooča z možnostjo masovnega izumiranja vrst. Če ne bomo ukrepali, lahko že v nekaj desetletjih izumre kar polovica vseh vrst dvoživk. Glavni vzroki so poseganje človeka v njihov življenjski prostor, onesnaževanje okolja, naseljevanje tujerodnih vrst in bolezni.

Odstotek vrst, ki jim grozi izumrtje:

Dvoživke najbolj ogroža bolezen hitridiomikoza, ki jo povzroča posebna gliva Batrachochytrium dendrobatidis, ki jo je človek v zadnjih 50. letih s preseljevanjem dvoživk iz Afrike razširil po vsem svetu. Hitridomikozno glivo so odkrili pred manj kot desetletjem, od takrat pa je zaradi njene smrtonostnosti izginilo več deset vrst žab. Glavni način širitve glive je bilo verjetno razseljevanje žab krempljark iz Afrike po letu 1930, ko so jih začeli uporabljali za teste nosečnosti ter druge študije. Obolenje je zaenkrat nezaustavljivo in neozdravljivo v naravi! Kjerkoli se pojavi, pobije več kot 90% dvoživk v nekaj mesecih, kar vodi k obsežnemu izumiranju. Segrevanje ozračja osušuje mokrišča, s čimer povzroči stres dvoživk, ki vodi v povečano dovzetnost za bolezen.





Kategorije ogroženosti

Zakaj si moramo prizadevati ohraniti dvoživke?

Dvoživke se pretežno hranijo z žuželkami in jih vsako leto pojedo na milijone. Te iste dvoživke so potem pomemben vir hrane za druge živali. V ekosistemih igrajo pomembno vlogo tako plena kot tudi plenilcev, s čimer ohranjajo krhko naravno ravnovesje. Z zmanjševanjem števila dvoživk bo drastično naraščalo število žuželk, ker bo v okolju manj plenilcev. Tako se bodo pospešeno širile tudi bolezni, ki jih žuželke prenašajo, npr. malarija. Koža dvoživk proizvaja nekatere snovi, ki uničujejo glivice, bakterije in viruse in so zato pomembne za zdravljenje nekaterih bolezni. Dvoživke nam nudijo nujno potrebna biološka zdravila in sestavine za antibiotike, sredstva proti bolečinam, za spodbuditev srca, za zdravljenje depresije, kapi, alzheimerjeve bolezni, proti virusu HIV, ki povzroča AIDS in raku. Koža dvoživk je zelo prepustna, zaradi česar je zelo dovzetna za strupe. S tem so dvoživke zelo pomemben kazalec stanja kvalitete okolja in tako posredno pred nevarnostjo opozarjajo tudi ljudi. V nekaterih kulturah so žabe še danes simbol življenja, sreče in plodnosti. V starem Egiptu, v času faraonov, so bile žabe simbol izvora življenja. Vsako pomlad se je zdelo, da se v Nilu pojavijo v velikih množinah iz nič kot paglavci, nato pa so se nenadoma spremenile v štirinožne živali, ki so »preplavile« bregove.




Države z najvišjo biološko pestrostjo dvoživk:

Na svetu so dvoživke najbolj ogrožene v južni Mehiki, Ekvadorju, Venezueli, Velikih Antilih, Atlantskem deževnem gozdu, v višinskih gozdovih Gvineje, v gozdovih zahodnega Kamerona in vzhodne Nigerije, na Tanzaniji, Madagaskarju, zahodni Indiji, Šri Lanki, na Kitajskem, Borneu, Filipinih in vzhodni Avstraliji.

Dvoživke Evrope

Evropska zveza živalskih vrtov in akvarijev je za Evropo naredila listo najbolj redkih in ogroženih vrst. Ali veste, da v Sloveniji živi 19 vrst dvoživk in da sta na tej listi kar dve podvrsti, ki živita v Sloveniji? To sta močeril (Proteus anguinus anguinus) in črni močeril (Proteus anguinus parkelj). Ostale pa so še balearski porodničar (Alytes muletensis), porodničar (Alytes dickhilleni), sardinijski močerad (Speleomantes supramontis), korziška pisana žaba (Discoglossum montelentii), pirenejska žaba (Rana pyrenaica), albanska vodna žaba (Rana shqiperica) in tauroška žaba (Rana holtzi).

 V zgodovini človeštva predstavlja v naravovarstvu velik problem in izziv ohranitev dvoživk pred izumrtjem.

Svetovna zveza za zaščito (IUCN) ugotavlja, da se stotine vrst dvoživk sooča z grožnjami, ki jih v naravnem okolju ne moremo ublažiti in zato so pozvale živalske vrtove in ostale institucije, da jih ohranijo in gojijo v umetnih pogojih, dokler ne bodo primerni ukrepi zagotovili varnost populacij v naravnem okolju. Kot odgovor na to krizo so Svetovna zveza živalskih vrtov in akvarijev (WAZA), Evropska zveza živalskih vrtov in akvarijev (EAZA), IUCN-ova komisija za ohranitev vrst s podružnicami Ohranitveno vzrejna specialistična skupina (CBSG) in Specialistična skupina za dvoživke (ASG) ter WWF, ustanovile skupno skupino Amphibian Ark.

Amphibian Ark bo pomagala živalskim vrtovom in drugim institucijam pripeljati in gojiti tiste vrste dvoživk, ki jim v naravi grozi izumrtje. Zagotovili bodo komunikacijo in koordinacijo ohranitvenih projektov na globalni ravni, pomoč pri gojitvi, seminarje in treninge. Leto 2008 so imenovali ''Leto žabe'', na ta način želijo povečati zavest ljudi do problematike izumiranja dvoživk in zbiranja prispevkov za ohranitvene programe.

Prvič smo se združili v skupni akciji ohranitve dvoživk s svetovnimi naravovarstvenimi organizacijami. V naravnem okolju proučujejo dvoživke in smrtonosno glivično bolezen, ugotavljajo stanje v naravi in si prizadevajo za ohranitev dvoživk. Pri tem pomagamo tudi živalski vrtovi z izobraževanjem obiskovalcev, gojenjem dvoživk v izoliranem okolju in zbiranjem denarja za izvedbo vseh zaščitnih ukrepov v naravi.

REŠITEV:

• Svetovna strokovna združenja so se združila v prizadevanjih pri proučevanju dvoživk in glivične bolezni, oceni stanja ter ohranitvi v naravi.

• Svetovna (WAZA) in Evropska zveza (EAZA) živalskih vrtov in akvarijev si bosta prizadevali ohraniti ogrožene vrste v ujetništvu, da bi jih lahko vrnili v naravno okolje, ko bomo znali obvladovati bolezen.

• Za ohranitev ene vrste je potrebno zbrati 100.000 EUR. Pridruži se Živalskemu vrtu Ljubljana, ki si prizadeva rešiti vsaj eno vrsto.

• Dvoživkam lahko pomagate s prostovoljnim delom v naravnem okolju. Več na www.herpetolosko-drustvo.si .

• Odrečete se lahko delu svojega udobja, porabite manj in tako prispevate k zmanjšanju onesnaževanja.





Kako bo denar porabljen

Denar se bo porabil za ohranitvene programe, ki potekajo v naravnem okolju, pa tudi za programe ohranitve dvoživk v umetnih pogojih, katere bodo, ko bo mogoče, vrnili nazaj v naravo.

Živalski vrt Ljubljana letno obišče 240 000 obiskovalcev. Želimo si, da bi naši obiskovalci prispevali toliko, da bi podprli raziskave za ohranitev vsaj ene vrste v naravi – polovico evra na obiskovalca.

Donacije za "Žabje alarm" lahko nakažete na tekoči račun:

01261 - 6030380391

Sklic:  00 100

Hvala! Kvak!