Photo animal
Photo mask
Žabja dogodivščina ob svetovnem dnevu Zemlje
19.04.2018

Svetovni dan Zemlje bomo v Živalskem vrtu Ljubljana posvetili dvoživkam, ki ravno v tem času zaključujejo spomladanske migracije iz prezimovališč na mrestišča in nazaj. Njihovi mresti pa so dobro vidni v mlakah in jezercih.

 

Če vas zanimajo te neobičajne živali, do katerih imamo ljudje veliko predsodkov, lepo vabljeni na dogodivščine z dvoživkami, ki smo jih pripravili skupaj s Herpetološkim društvom - Societas herpetologica slovenica, ki se ukvarja s proučevanjem in varovanjem slovenske herpetofavne, to so tako plazilci kot tudi dvoživke.

 

Dogodivščine bodo potekale to soboto in nedeljo, 21. in 22. aprila 2018 ter vse prvomajske praznike od 27. aprila do 2. maja 2018 med 14.00 in 17.00 uro. 

Žabja dogodivščina ob svetovnem dnevu Zemlje

Dvoživke so bile prvi vretenčarji prilagojeni kopenskemu načinu življenja, a še vedno potrebujejo vodo. Vanjo odlagajo jajčeca, v vodi živijo njihove ličinke, pa tudi veliko odraslih dvoživk. Na svetu je poznanih več kot 6.000 vrst dvoživk, ki so izredno raznolike in prilagojene različnim življenjskim okoljem. Doživele so razvoj in propad dinozavrov. Po skoraj 400 milijonov let dolgem obstoju kar tretjini vseh vrst grozi izumrtje, v zadnjih desetletjih pa je 120 vrst verjetno že izumrlo. Zemlja se prvič po propadu dinozavrov sooča z možnostjo masovnega izumiranja vrst. Če ne bomo ukrepali, lahko že v nekaj desetletjih izumre kar polovica vseh vrst dvoživk. Glavni vzroki so poseganje človeka v njihov življenjski prostor, onesnaževanje okolja, naseljevanje tujerodnih vrst in bolezni.

 

Dvoživke zelo ogroža bolezen hitridiomikoza, ki jo povzroča posebna gliva Batrachochytrium dendrobatidis, ki jo je človek v zadnjih 60. letih s preseljevanjem dvoživk iz Afrike razširil po vsem svetu. V Sloveniji raziskave še potekajo, zaenkrat pa ta bakterija še ni bila potrjena. V Sloveniji živi 19 različnih vrst dvoživk, ki so si med seboj precej različne, tako po zunanjem izgledu kot po načinu življenja in življenjskem prostoru, v katerem živijo. Delimo jih na repate dvoživke, kamor uvrščamo močerade, pupke in močerilarje ter brezrepe dvoživke, kamor uvrščamo česnovke, urhe, krastače, regice in prave žabe.

 

Vas zanima, kako pravo žabo ločimo od krastače, kako se dvoživke razmnožujejo, ali je nevarno, če nas krastača ''polula'' in zakaj ob nekaterih cestah konec zime stojijo posebni znaki z narisano žabo? Ste že slišali, da si žabe pri požiranju plena pomagajo z očmi ter da plen prilepijo na jezik? Vse to in še več boste izvedeli na naših Dogodivščinah. Društvo bo predstavilo tudi metode opazovanja, proučevanja ter varstva dvoživk v naravnem okolju.

 

Lepo vabljeni!