Največja učenka obvlada preko 20 vaj

Azijska slonica Ganga je s svojim šolanjem začela pozno, šele po svojem dvajsetem letu. Kljub temu je odlično usvojila vse vaje, ki jih slon potrebuje v človekovi oskrbi. Ganga trenira 6 dni v tednu, dvakrat dnevno. Jutranja rutina vključuje vse potrebne vaje za ohranjanje zdravja slona, kot na primer dvigovanje in pregled nog s posebno pozornostjo na negovanju nohtov. V naravi sloni prehodijo večje razdalje kot v živalskem vrtu, zato jim nohte dodatno negujemo, pilimo in mažemo z mazilom, da niso razpokani. Gango med jutranjo rutino v celoti pregledamo: pokaže nam svoje zobe, s trobcem pihne vzorec tekočine, da ga lahko pregledamo in analiziramo. Ganga tudi povsem mirno in z zaupanjem približa trenerjem svoje uho, da jo lahko navajajo na rutinski odvzem krvi iz uhlja. Popoldanski treningi so namenjeni igri in razgibavanju slonice, kjer lahko tudi obiskovalci opazujejo njeno spretno dviganje in prenašanje debel.

Ker Ganga tehta skoraj 3,5 tone, potrebujemo njeno motivacijo za izvajanje vaj. Tu je trening s pozitivno spodbudo ključen. Ganga razume, da si z vsako vajo lahko prisluži priboljšek in pozornost svojega trenerja, zato jih z veseljem izvaja. Pri treningu uporabljamo kliker, s katerim označimo trenutek, ko Ganga izvede predlagano vajo. Po kliku pa vedno sledi kaj prijetnega, kar zagotavlja, da bo vedenje z veseljem še pokazala.

Kalifornijski morski lev je pravi borderski ovčar med morskimi sesalci 

Najbolj učljivi in motivirani za trening so kalifornijski morski levi. Po svoji naravi so izjemno radovedni in socialni, zato se tudi radi učijo novih vaj. Slovijo kot najbolj inteligentni predstavniki morskih sesalcev, saj se podobno kot psi pasme borderski ovčar lahko naučijo znakovnega jezika, simbolov in številnih trikov. V ZOO Ljubljana živita samca Kalle in Jip, ki prepoznata različne oblike likov – ločita med krogom in kvadratom ter ju znata poiskati tako na kopnem kot v vodi. V naravi je takšno prepoznavanje oblik na kopnem pomembno za orientacijo, da živali lažje najdejo točno določeno obalo ali varen kraj za počitek. Morski levi odlično vidijo v vodi in na kopnem.

Kalle in Jip imata vsakodnevno 4 do 5 treningov, na katere vedno nestrpno čakata. Treningi vsebujejo vaje, s katerimi se morska leva razgibata, kot je na primer skok iz vode. V naravi morski levi skačejo iz vodo skozi igro, s čimer se urijo na prava srečanja s plenilci, npr. orkami. V živalskem vrtu pa jih v podobne na videz akrobatske vaje povabimo s pomočjo tarče. V resnici gre za naravna vedenja, ki jih živali izvajajo na naš znak. Pri tem nam je v pomoč preprosta tehnika, ki ji pravimo tarčanje. Tarča je palica z žogico na koncu. Živali najprej naučimo, da se tarče dotaknejo z gobčkom. Nato tarčo premikamo in žival nagradimo, ko tarči sledi. Postopno oddaljujemo tarčo in spodbudimo morskega leva, da se iz vode požene proti njej. Na ta način spodbujamo naravna vedenja in ohranjamo dobro kondicijo živali.  

Tudi Kalle in Jip z veseljem pričakata veterinarja. Vsak dan ju pripravljamo na različne vaje, s katerimi skrbimo za njuno zdravje. Med osnovne vaje spada pregleda telesa, od glave do repa. Morska leva sama pokažeta svoje zobe in dovolita tudi, da jima poslušamo srce. Ker morski levi občasno pogoltnejo kak predmet, ki obiskovalcem ''pade'' v bazen, jim je treba pregledati trebuh z ultrazvočno ali pa rentgensko napravo. Jip je v tem času slikanje z rentgenom usvojil že tako dobro, da sam smukne pred napravo, čim jo zagleda. Slikanje seveda opravimo le, ko je to potrebno, treningi pa potekajo vsakodnevno, kar omogoča, da gre vse gladko, ''kadar gre zares'' in živali potrebujejo našo pomoč. 

Kaj znajo najvišji prebivalci zooja?

Žirafe so posebno zahtevni učenci. Po naravi so zelo previdne in lahko jih zmoti že najmanjša sprememba v okolju, na primer, če ima trener drugačen klobuk ali pa je spremenjeno pohištvo v njihovih boksih. Takrat potrebujejo čas, da si novosti ogledajo in da se jih postopno zopet privadijo. Povečana občutljivost je prilagoditev žiraf na življenje v savani, kjer natančno opazovanje okolice in presojanje o morebitni prisotnosti plenilcev lahko odloča o življenju ali smrti. 

Za žirafo je torej osnovna vaja že to, da nam dovoli, da jo od blizu opazujemo. Naša žirafja samca pa sta že v nadaljevalnem razredu treninga. Vsak ima svojo tarčo, ki ji sledi. Cvetkova tarča je rumena zvezda, Rastko pa ima zelen trikotnik. Tako lahko povabimo vsakega od žirafcev, da se približa svoji tarči. Sledita ji tudi v ozek prehod, kjer na tla namestimo tehtnico. Tako lahko redno spremljamo njuno težo in skrbimo, da sta v dobri kondiciji. 

Žirafji samci so kot mladi fantje, včasih se med seboj borijo za najvišji položaj v skupini. Med tem lahko pride tudi do manjših poškodb. Tako je Rastko dobil udarec v nogo in nastala je večja oteklina. Drugo manjšo žival bi lahko peljali k veterinarju, jo položili na mizo in opravili pregled. Kako pa gre to z žirafo? Če žival ne bi bila trenirana, bi jo najbrž morali uspavati, da bi nogo lahko pregledali in oskrbeli. Za žirafo je uspavanje še bolj rizično in zahtevno kot za druge živali, saj je njena glava na višini 5 metrov. Postopek, da se žirafa uleže, ko jo uspavamo, je treba zato izvesti pod posebnimi pogoji, da je varno za žival.  Tudi vstajanje po uspavalu je za žirafo izjemno naporno, sploh za srce, da zopet požene kri v vse višave. Celoten postopek uspavanja žirafe je tvegan in povezan tudi z visokimi stroški. 

Preko treninga smo Rastka najprej navadili, da nam je dovolil priti blizu noge. V pičlih nekaj tednih pa nam ga je uspelo prepričati, da je RTG-slikanje zabavna reč. Postopek je uspel, rentgenske slike pa so pokazale, da gre zgolj za poškodbo mehkih tkiv. Preko treninga za rentgensko slikanje nam je uspelo tudi, da smo Rastkovo nogo lahko vsak dan namazali s hladilno kremo in jo zmasirali. Vse to nam je dovolil brez prisile. Naše glavno orodje je bila pozitivna spodbuda želenih vedenj, natančen načrt treninga in spremljanje napredka.

Česa se uči grivasti lev?

Tudi azijski lev Maximus in levinja Čaja se učita vedenj, s pomočjo katerih lahko bolje poskrbimo zanju. Treningi potekajo vsakodnevno, izvajamo jih preko mreže. Namenjeni so predvsem pripravi na veterinarko oskrbo. Kadar lev zboli, je pomembno vedeti, kaj se dogaja v njegovem telesu. O tem nam lahko veliko pove analiza krvi. A kako vzeti kri 180 kg težki mački? Trenerji po vsem svetu se poslužujejo tehnike odvzema krvi iz repa. Tega se učita tudi naša leva. Maximus se na trenerjev znak najprej uleže v prostoru za trening. Pri tem si pomagamo s tarčo, s katero ga usmerimo na položaj. Postopno leva navadimo, da ga lahko primemo za rep, ga obrijemo in iz žile vzamemo kri. Ves čas smo pozorni na to, da je lev miren in sproščen na vsakem delu treninga. Levi imajo manj čutnic za bolečino na repu, zato postopek odvzema krvi dobro sprejemajo.