Dogodivščine na gregorjevo

V Živalskem vrtu Ljubljana nadgrajujemo tradicijo spuščanja gregorčkov – plavajočih hišic po rekah. Namesto njih bomo izdelovali gnezdilnice za ptice, ki bodo z gnezdenjem ptic postale ''živi gregorčki''. Pogovarjali pa se bomo tudi o netopirnicah, ki so letna bivališča za netopirje ter o bivališčih za samotarske čebele in drugih živali, ki živijo v naši okolici.

Dogodivščine bo vodil Ivan Esenko, slovenski pisatelj, fotograf in naravovarstvenik. Ivan Esenko je velik ljubitelj in opazovalec narave že iz otroštva. Posebno dejaven je pri proučevanju živalstva in njegovega pomena v vrtni ekologiji, o čemer je napisal vrsto poljudnih in strokovnih člankov ter knjig. Je velik poznavalec ptic, čebel ter drugih živalih na vrtu in v naši okolici. Z mladimi ornitologi pa bomo spoznavali ptičje petje in svatovske običaje ptic ter morda izvedeli, kaj si pripovedujejo.

 
Termin: 12. in 13. marec od 10. do 13. ure ter od 14. do 16. ure

Lokacija: Pri hotelu za divjinske živali in pri sovah

I. Dogodivščine z živalmi:

• Zanimivosti iz življenja ptic
• Opazovanje ptic na ptičji krmilnici
• Izdelava ptičjih gnezdilnic
• Izdelava priboljškov za ptice
• Prepoznavanje ptic po njihovem oglašanju

II. Zabavni kviz ''Zanimivosti iz življenja ptic''

Zgornji del vrta smo opremili s tablicami v obliki ptic, z zanimivimi informacijami iz njihovega dvorjenja. Izvedeli boste kako se pav razkazuje pred samicami, kako si vrani razdelita delo med gnezdenjem, da sinica lahko gnezdi celo v poštnem nabiralniku, kako detel izbranki razkazuje primerne prostore za gnezdo ter ali je res, da imajo srake rade svetleče predmete.

Ob tem vas vabimo na reševanje zabavnega kviza o dvorjenju ptic, ki ga prejmete na delavnicah ali na naši blagajni.

Gregorjevo - o izvoru in zgodovini

Zakaj gregorjevo?

Praznik je ime dobil po svetniku in izredno priljubljenem papežu Gregorju Velikem, ki je med drugim znan po tem, da je uredil cerkveno petje (gregorijanski koral). Zbral je pesmi in jim določil mesto v liturgiji, zaradi česar je tudi zavetnik cerkvenih pevcev. Po tedaj veljavnem julijanskem koledarju je umrl na prvi pomladanski dan, po sedaj veljavnem gregorijanskem koledarju pa 12. marca leta 604, in na ta dan še ne dolgo nazaj tudi godoval. Danes goduje 3. septembra, na dan, ko je bil imenovan za papeža. A v zavesti ljudi se je praznik kljub vsemu ohranil povezan z enakonočjem – ko se narava prične prebujati po zimskem mirovanju, gluhe zimske dni pa napolni petje ptic, ki, se vrnejo iz prezimovališč in pričnejo svatovati.

Zakaj gregorjevo ni več na prvi pomladanski dan

Naravno leto znaša natančno 365 dni 5 ur 48 minut 46 sekund. Ker pa je koledar, ki ga je uvedel Julij Cezar leta 46 pred našim štetjem, za leto štel približek  365 dni in 6 ur, je bilo vsako leto tega koledarja za 11 minut predlogo. Razlika se zdi zanemarljiva, vendar se je v 128 letih nabere za en dan, do druge polovice 16. stoletja in spremembe koledarja je znašala že 10 dni, do danes pa 13 dni. Ti zamiki so posledično povzročili tudi težave pri določanju praznovanja velike noči in nekaterih drugih praznikov, ki so se nesprejemljivo pomikali.  Zato je 25. februarja 1582 papež Gregor XIII. (in ne Gregor Veliki, na katerega se Gregorjevo nanaša) uradno razglasil novi koledar, ki je začel veljati 4. oktobra 1582 in je po njem tudi poimenovan. Temu dnevu je, namesto 5. oktobra, sledil kar 15. oktober. Z deset dni krajšim letom so tako izravnali nakopičene napake julijanskega koledarja. Ta koledar je pri nas in v večini sveta v veljavi še danes. Pravoslavna cerkev, ki pa tradicionalno še vedno upošteva julijanski koledar, posledično praznuje božič in  novo leto 13 dni kasneje od nas. Z novim gregorijanskim koledarjem se je pomaknil tudi god sv. Gregorja.

Ptičja ohcet

Gregorjevo je močno povezano s petjem. Marsikdo v naglici spregleda, da pozimi ptičja pesem utihne. Z valentinovim, še bolj pa z gregorjevim, ptice zopet pričnejo peti – označevati teritorij in svatovati.

S pesmijo pa je gregorjevo povezano tudi preko Župančičeve Dume, ki je izšla leta 1908 v zbirki Samogovori. V dveh kiticah opiše tudi praznovanje gregorjevega v otroštvu:

Na Gregorjevo – otec, še veš? – se ptički ženili so,
za šolskim vrtom v mejici gostili se, pili so;
midva preko ceste sva slušala … »Čuješ živ-živ?
To je "živio" – zdaj starešina je mladi napil.«
in ko razleteli se svatje iz meje so z vriščem,
povlekel si me za rokav in mi rekel, naj iščem.
Pa – s čudom še v srcu in strahoma – v mejo iskat sem šel,
za ptiči in njihovim pirom paberkovat sem šel:
in glej, tam pod grmom, pod gabrovim – majhnih potic,
in sladkega vinca, rožičev, in fig, vseh slaščic.
»Pa ne bo jih nazaj več?« - »Ne, to so vse tebi pustili,
kar ti si jim trosil pozimi, so zdaj ti vrnili.«
(Oton Župančič, Duma)

Marsikje so na gregorjevo otrokom na skrivaj nastavili sladkarije v grmovje, ti pa so potem po grmih, kjer so videli ptiče, iskali, kaj je ostalo za t.i. ptičjo ohcetjo. Tako so starši otroke nagradili za zimsko krmljenje ptic in jih učili prvih spoznanj, da smo v naravi vsi povezani med seboj.

Gregorčki ali barčice

Običaj spuščanje »gregorčkov« (čolničkov, barčic) v vodo na predvečer gregorjevega, se je ohranil iz časov, ko so uvedli delo ob umetni svetlobi, razvit pa je bil predvsem v krajih z bogato obrtniško tradicijo. Nekoč zelo preprosta plovila (deske, namazane z oljem, stari peharji napolnjeni z naoljenimi oblanci in podobno), so zvečer prižgali in spustili po potokih. S simbolnim »metom luči v vodo« so naznanili konec dela ob svečah, oljenkah in petrolejkah, saj je bil dan že tako dolg, da so lahko delali pri dnevni svetlobi. Pregovori povezani z gregorjevim, pa so naznanjali pomlad, prebujajočo naravo ter pomladno razpoloženje.

Gregorček – namesto plavajoče, raje ptičja oziroma živa hiška

S prihodom elektrike je običaj gregorjevega sicer nekoliko zamrl, današnji življenjski slog in turizem pa ga je ponovno obudil.  V marsikaterem slovenskem kraju se lahko udeležimo spuščanja gregorčkov, ki so vedno bolj domiselnih oblik. Večinoma gre za plavajoče hišice s svečko. Pazimo, da gregorčke pripravljamo iz ekoloških materialov oziroma jih spuščamo tam, kjer je organizirano tudi njihovo odstranjevanje.

Četudi nimate časa ali tega običaja ni  vašem kraju, si kljub vsemu lahko privoščite sprehod, vdahnete svež pomladni zrak, občudujete prebujajočo naravo, prve pomladne cvetove in žuželke ter svatovski pesmi ptic.

Še bolje pa bo, če plavajoče hišice nadomestimo s ptičjimi, z netopirnicami ali hoteli za žuželke. V sodobnih sterilnih mestih brez špranj in dupel, na sterilnih poljih brez plevelov in škodljivcev so v zadnjih desetletjih skoraj za 60% upadle še populacije vrabcev, pregovornega simbola množičnosti. Ne pozabimo Župančičeve pesmi. Tudi mi bomo poplačani za to, kako ravnamo s pticami oziroma z naravo.

Naj gregorjevo ostane nematerialno naravnano, tudi med zaljubljenci. Počastimo ga s sprehodom, opazovanjem narave, ustvarjalnostjo, petjem. Gregorjevo je tudi nekakšna naravna  prelomnica, ki nas lahko vsako leto spomni, da prenehamo z zimskim krmljenjem ptic, krmilnice pa čim prej zamenjamo z gnezdilnicami. Takšni »živi-gregorčki« nas bodo razveseljevali vse leto! 

GNEZDILNICE ZA PTICE 

Pomen izdelave in nameščanja gnezdilnic

S širjenjem svojega življenjskega prostora, predvsem z gradnjo mest, smo ljudje močno okrnili življenjski prostor živalskim vrstam, tudi pticam. Gozd ni več tak, kot je bil. Predvsem v njem manjka dupel, v katerih bi ptice lahko gnezdile, ker gozdarji drevesa z dupli navadno izločajo iz sestoja.

Ptice so se prilagodile na življenje v mestih, vendar jim moderna arhitektura oteži gnezdenje, ker je gradbeni material kovina, beton in steklo. Moderne zgradbe so z vseh strani zaprte, vrzeli med letvami in strešniki, ki so nekoč omogočale gnezdenje domačem vrabcu, hudourniku, beli pastirici, šmarnici in sivemu muharju, danes skorajda ne poznamo več. Posledica tega je, da so nekatere vrste v mestih skoraj izginile ali pa se v stiski odločajo za gnezditev na povsem neprimernih prostorih, kar jih lahko neposredno ogroža.

Pticam lahko pomagamo s postavitvijo gnezdilnic, s katerimi nadomestimo izgubljena gnezdišča

Gnezdilnice za ptice izdelujemo iz neobdelanih smrekovih desk in naravnih dupel. Ti materiali imajo dobro izolacijsko vrednost, pticam omogočajo lažji oprijem. Izvrtamo še vhodno odprtino, pritrdimo dno in snemljivo streho, ki dopušča jesensko čiščenje ostankov gnezditve, saj se v gnezda radi naselijo zajedavci ptic ter bolezenske bakterije ali virusi, ki lahko ogrožajo ptičje starše in njihove mladiče.

Gnezdilnico pred pomladjo obesimo na drevo ali na pročelje zgradbe vsaj 2,5 m visoko, da je zaščitena pred plenilci. Če v območju živijo veverice, vhodno odprtino zaščitimo s kovinsko ploščico. Pred vhod ne namestimo palčke, saj ptiči radi skrivaj vstopajo.    

Ptice v njej gnezdijo, izven tega obdobja jo uporabljajo za prenočevanje. Samica velike sinice na ta način poskrbi, da je ne bi zasedla katera druga ptica.

Nameščanje gnezdilnic ima za človeka poseben pomen na vrtu. Par velikih sinic lahko dnevno znosi odraščajočim mladičem v gnezdu toliko gosenic, kolikor sama tehtata.
Več gnezdilnic omogoča gnezditev čim večjemu številu ptic različnih vrst. Tako preprečimo tudi rivalstvo in medsebojne prepire med pticami.  
 
Izven gnezditvenega obdobja gnezdilnico rad uporabi polh, veverica, gozdna miš ali podlesek. Med žuželkami pa različne vrste os, tudi sršeni, drevesni čmrlji in ose lončarice. Tudi kadar gnezdilnico uporabijo druge vrste, je opravila svoje poslanstvo.

Izdelava in nameščanje gnezdilnic ima velik pomen pri izobraževanju in ozaveščanju. Z nameščanjem gnezdilnic ptice privabimo v svojo bližino, jih opazujemo ter jim prisluhnemo in tako oblikujemo pozitiven odnos do ptic in narave.