V preteklosti so živalski vrtovi pogosto delovali predvsem kot atrakcije za obiskovalce. Danes sta z roko v roki najpomembnejši nalogi živalskih vrtov izobraževanje in naravovarstvo. Javnost ozaveščamo o pomembnosti biodiverzitete, sodelovanju v mednarodnih programih za ohranitev ogroženih vrst, v okviru znanstvenoraziskovalnega dela sodelujemo tudi pri in-situ projektih, nekatere od teh podpiramo tudi finančno.

Dve od štirih novih vrst, ki vam jih predstavljamo, sta v naravi zelo ogroženi in del Evropskih vzrejnih programov (EEP). Pikasta kuna vrečarica (EEP) je v Avstraliji že izumrla, razširjena je le še na otoku Tasmanija. Indokitajska sika (EEP) pa je verjetno v naravnem okolju že povsem izumrla vrsta.

Živalski vrtovi po vsem svetu gojimo ogrožene vrste živali, skrbimo za njihovo zdravje in pestro genetsko osnovo, pri tem pa zagotavljamo in razvijamo nova znanja, kapacitete in tudi kadre, da je gojitev sploh mogoča in uspešna. V okviru naravovarstvenih projektov lahko tako pomembno prispevamo k ohranjanju in vračanju živali v naravo. V ZOO Ljubljana se tega zavedamo, zato svoje znanje, izkušnje in sredstva namenjamo vedno večjemu številu ogroženih vrst živali, ki so del Evropskih vzrejnih programov (EEP). Ti programi usklajujejo vzrejo ogroženih vrst, skrbijo za genetsko raznolikost ter pomagajo pri ohranjanju in ponovnem naseljevanju teh vrst v naravo. Tako smo letos julija v naravo izpustili tudi prve svoje živali – 5 kozorogov, ki bodo skupaj z drugimi, upamo, obnovili in povezali evropsko  populacijo kozorogov v različnih delih Alp. Več o izpustu kozorogov si lahko preberete na tej povezavi.

1. Indokitajska sika (EEP)
Je srednje velik jelen z močnim, čokatim telesom ter dolgimi vitkimi nogami in pikastim kožuhom. Vietnamska podvrsta sika jelena je naseljevala gozdove, travnike in močvare severnega Vietnama in JZ Kitajske. Zadnje živali so opazili leta 1990, zato se sklepa, da je dandanes izumrla v naravi. Člani WAZA – Svetovne zveze živalskih vrtov in akvarijev gojimo okoli 400 indokitajskih sik v 39 živalskih vrtovih po vsem svetu.

 
2. Vzhodna kuna vrečarica (EEP)
Na avstralski celini je izumrla pred več kot 50 leti, preživela pa je le na otoku Tasmanija. Tasmanian Quoll Conservation Program je v sodelovanju z ZOO Leipzig začel program ponovne naselitve te vrste. Jeseni 2018 so opazili prvo razmnoževalno kolonijo v naravi, na območju zaščitenem pred plenilci. To je prva mesojeda žival, izumrla na avstralski celini, ki je bila uspešno vrnjena v divjino. ZOO Ljubljana je eden izmed le devetih živalskih vrtov v okviru EAZA, ki gojijo to vrsto. V naravi so večinoma samotarji in nočne živali. Tudi pri nas rade dremljejo čez dan, vendar se v popoldanskih urah počasi prebudijo, tako da so takrat vidne tudi našim obiskovalcem.
 
3. Ovratničarska čaja
Ta južnoameriška ptica je znana po značilni ovratnici iz perja in dveh ostrih trnih na vsaki peruti, ki jih uporablja za obrambo pred plenilci. So zoo ambasadorji svojega habitata, saj naseljujejo tudi Pantanal, največje mokrišče Južne Amerike, ki ga seveda ogroža segrevanje in krčenje. Z njihovo pomočjo ozaveščamo o ogroženosti njihove severne sorodnice, črnovrate čaje, ki jo močno ogroža izguba habitata in lov.
 
4. Jastrebja pegatka
ima pomembno naravovarstveno vlogo, saj prispeva k širjenju semen in ohranjanju rastlinske raznovrstnosti, nadzoruje populacije škodljivcev z uživanjem žuželk ter vpliva na izboljšanje kakovosti tal s prehranjevanjem po tleh. Poleg tega pomaga ohranjati ekološko ravnovesje in ima kulturno ter estetsko vrednost, kar spodbuja naravovarstvene pobude in ohranjanje njenega habitata, kar posledično varuje tudi vse ostale vrste živali in rastlin v njenem habitatu.

 
Naš cilj je pridobiti še več ogroženih vrst, s čimer bi še bolj prispevali k naravovarstvu. Prav tako si prizadevamo pridobiti edinstvene vrste, ki poudarjajo biotsko raznovrstnost planeta, ter s tem osveščati o pomenu vsakega organizma v ekosistemih.