Šimpanzi imajo izjemno pestro prehrano, zato so pomemben člen prehranjevalnega spleta. So pomembni raznašalci semen in tako omogočajo razširjanje rastlinskih vrst na nova območja. Ker plenijo različne žuželke in ptičja jajca, uravnavajo njihovo številčnost. Lovijo tudi manjše sesalce (npr. druge opice) in iz populacije odstranjujejo šibkejše živali ter mrhovino in tako delujejo kot okolijski čistilci. Šimpanzi so tudi sami hrana drugim živalim - njihove mladiče plenijo leopardi, v nekaterih državah pa jih za prehrano lovi tudi človek.

Šimpanzi spretno uporabljajo orodje. Vejice za lovljenje mravelj, trave za lovljenje termitov, s palčkami povečajo odprtine, s kamni trejo lupine, lubje prežvečijo in ga uporabijo kot gobo za pobiranje vode, z bananinimi olupki si čistijo kožuhe in rane, v liste lovijo deževnico za pitje. Ko se samci razkazujejo, mečejo palice, kamne in veje.

Šimpanzi živijo v skupini do 120 članov. Obvladujejo področje veliko do 50 km2, to je malo več kot je površina mesta Maribor. Za spanje si na drevesih gradijo gnezda iz vej in listja. Vsak spi sam, le samica skupaj z mladiči. Medsebojno si negujejo kožo, da je čista. Ta nega prispeva k sproščenemu medsebojnemu obnašanju in povezovanju. Oglašajo se s 13 različnimi glasovi.

 Šimpanzi so danes v večini držav, kjer so  razširjenosti zavarovani. Mnogi med njimi so svoje zatočišče našli v nacionalnih parkih. Kljub temu je vrsta izginila že iz 4 afriških držav, v številnih drugih pa so močno ogroženi. Raziskovalci ocenjujejo, da v naravi živi do 350.000 šimpanzov, največje so populacije v državah Demokratična republika Kongo, Gabon in Kamerun. Največjo nevarnost šimpanzom predstavlja človek, ki izsekava njihov gozd,  jih nezakonito lovi in različne bolezni. Leta 2002 je tako prišlo do izbruha ebole, hitro nalezljive mrzlice, ki je močno zdesetkala populacije šimpanzov in goril v centralni Afriki.

Na področju varovanja šimpanzov aktivno delujejo številne naravovarstvene organizacije. Ustanavljajo rezervate, razvijajo šimpanzom prijazen ekoturizem in se pogajajo z lokalnimi oblastmi, da zmanjšajo izsekavanje njihovega habitata.
 
Ob svetovnem dnevu šimpanzov ozaveščamo o težavah, s katerimi se vrsta srečuje v naravnem okolju, iščemo načine za zaščito naravnega okolja z ustanavljanjem rezervatov ter izobražujemo o problematiki ranljivih vrst, kamor uvrščamo tudi šimpanze.

Prav vsak pa lahko pomaga z branjem in širjenjem informativnih povezav na družabnih omrežjih, ki obveščajo o šimpanzih in njihovem svetovnem dnevu ali z donacijo naravovarstvenim organizacijam, ki si prizadevajo za zaščito in ohranitev šimpanzov ter njihovega naravnega okolja.

Kot popotniki bodite prizanesljivi opazovalci narave in podpirajte lokalne ohranitvene programe. Pozorni bodite pri nakupih, saj z mnogimi spominki naravnega izvora podpirate uničevanje vrst in naravnega okolja. Kot uporabniki izbirajte izdelke, ki so pridobljeni na sonaraven in etičen način.
 

Dogodivščina ob svetovnem dnevu šimpanzov:

Termin: sobota, 15. in nedelja, 16. julij 2023, od 10. do 13. ter od 15. do 18. ure.

Biološka dogodivščina: Inteligentni primat

Spoznali bomo našo skupino šimpanzov, njihovo prehrano ter navade. Šimpanze bomo primerjali s seboj. Spoznavali bomo kako se oglašajo in kako uporabljajo različna orodja. Opazovali bomo mamo Nežo, kako skrbi za svoja mladiča Leono in Taja. Od Neže se lahko marsikaj naučimo, saj svoje malčke vzgaja kot domorodna ljudstva, kjer so vsi člani skupnosti za vzgled.

Dogodivščina Skrb za Zemljo: Skrbno z gozdom

Gozd je velika dobrina ne samo za rastline in živali, ki v njem bivajo, temveč tudi za nas, ljudi. Zato moramo spoštovati vsa živa bitja v njem in zanj skrbeti tudi tako, da hodimo le po poteh, ne vznemirjamo živali, ne poškodujemo rastlin, ne odmetavamo odpadkov ali ga drugače onesnažujemo.

Ustvarjalnica: Šimpanz na veji

Iz različnih materialov bomo izdelali šimpanza, ki se rad guga na veji.

Lepo vabljeni!