Obiščite vse dogodivščine in spoznajte živalske ambasadorje v ZOO Ljubljana. Ti so: zlatolični gibon, azijski lev, azijski slon, sibirski tiger, zahodni šimpanz, navadni vari, nubijska žirafa in mačji panda. Ob tem pa se bomo pogovarjali tudi o tem, kaj lahko spremenite v vsakodnevnem ravnanju pri porabi vode, energije, ločevanju odpadkov in ponovni uporabi, pa tudi kako se pravilno vedemo v gozdu.

Ob tej priložnosti smo pripravili zloženko Postani naravovarstvenik z Zojo in Levom, ki vsebuje različne uganke. Izvedeli boste marsikaj novega, reševali uganke in zbirali štampiljke. Z udeležbo na vseh dogodivščinah, pa prejmete darilce, ki vam vsakodnevno pomaga pri varčevanju s pitno vodo.

Z nakupom vstopnice prispevate 0,1 evra, ki ga bomo namenili za naravovarstvene projekte doma in po svetu. Dodajte kamenček v mozaiku ohranjanja narave, saj živali in njihovo okolje ogrožamo mi, ljudje. Le mi imamo moč, da nekaj spremenimo. Če bomo ohranili živali, bomo ohranili tudi njihovo naravno okolje, ki je za nas še kako pomembno.

V juliju vas vabimo na štiri naravovarstvene dogodivščine: 

Spretni plezalec – navadni vari

Sobota, 4. julij 2023 od 16. do 18. ure

Lemurji so krovne vrste in endemiti otoka Madagaskarja, kjer imajo velik pomen pri širjenju semen in opraševanju ter s tem ohranjanju strukture gozda. Na Madagaskarju živi 110 vrst lemurjev. Med lemurje uvrščamo tudi navadne varije, ki jih gojimo v ZOO Ljubljana. V naravi živijo v vlažnih zimzelenih gozdovih na vzhodu Madagaskarja. Skupine imajo obsežne teritorije, velike tudi preko 100 hektarov, da najdejo dovolj prehranskih virov. Med vsemi lemurji se največ zadržujejo v drevesnih krošnjah, najraje na visokih in široko razvejanih drevesih. Najpogosteje se premikajo s štirinožno hojo in tekom po debelejših vejah ter skoki z drevesa na drevo.

Variji so eni izmed najbolj ogroženih vrst primatov na svetu. Čeprav so zelo slabo raziskani, nekateri podatki kažejo, da je velikost njihove populacije v zadnjih dveh desetletjih upadla za več kot 80 %. V naravi jih po nekaterih ocenah živi manj kot 10.000. So izjemno občutljivi na motnje v njihovem življenjskem prostoru (gradnja cest, sečnja dreves, spreminjanje gozdov v kmetijsko krajino), dodatno pa jih ogroža lov. Ker gre za največjo še živečo vrsto lemurjev, ki je povrh vsega dejavna podnevi, so za lovce zelo zaželen in dokaj lahek plen.

Ekološka dogodivščina skrb za Zemljo: Ponovno uporabi

Najpomembnejše dobrine so zrak, voda, naravno okolje, energetski viri, rudnine in druge naravne snovi, ki pa so večinoma količinsko omejene. Zato vsak dan razmislimo, kako lahko še drugače uporabimo določen predmet, preden ga zavržemo. Marsikaj, kar je še uporabno, lahko tudi podarimo. 

Biološka dogodivščina

Na otoku lemurjev bomo spoznavali Girija in Bekija, ki pripadata vrsti navadni vari. Navadne varije bomo primerjali z ostalimi primati ter spoznavali njihove prilagoditve na ravno okolje. Zanimalo nas bo zakaj so v naravi ogroženi. Spoznavali bomo, kako v ZOO Ljubljana skrbimo za navadne varije ter katera igrala in popestritve jim dodajamo.

Inteligentni primat – zahodni šimpanz
Petek, 14. julij 2023 od 16. do 18. ure

Šimpanz je uvrščen v IUCN rdečem seznamu med ranljive vrste. V naravi jih je le še okoli 350.000, medtem, ko je bila številčnost pred 100 leti ocenjena na 1 do 2 milijona. Šimpanze ogroža človek, ki izsekava tropski deževni gozd, prav tako nezakonito trguje z njihovim mesom in mladiči. V zadnjem času pa jih vse bolj ogrožajo tudi bolezni. Šimpanzi imajo izjemno pestro prehrano, zato so pomemben člen prehranjevalnega spleta. So pomembni raznašalci semen in tako omogočajo razširjanje rastlinskih vrst na nova območja. Ker plenijo različne žuželke in ptičja jajca, uravnavajo njihovo številčnost. Lovijo tudi manjše sesalce (npr. druge opice) in iz populacije odstranjujejo šibkejše živali. Jedo tudi mrhovino in tako delujejo kot okoljski čistilci. Šimpanzi so tudi sami hrana drugim živalim - njihove mladiče plenijo leopardi, v nekaterih državah pa jih za prehrano lovi tudi človek.

Šimpanzi spretno uporabljajo orodje. Za lovljenje mravelj uporabljajo vejice, za lovljenje termitov trave, s palčkami povečajo odprtine, s kamni trejo lupine, lubje ali listje prežvečijo in ju uporabijo kot gobo za pobiranje vode, z bananinimi olupki si čistijo kožuhe in rane, v liste lovijo deževnico za pitje. Ko se samci razkazujejo, mečejo palice, kamne in veje.
Šimpanzi živijo v skupini do 120 članov. Obvladujejo ozemlje veliko do 50 km2. Za spanje si gradijo gnezda iz vej in listja na drevesih. Vsak spi sam, samica pa spi skupaj z mladiči. Medsebojno si negujejo kožo, da je čista. Ta nega prispeva k sproščenemu medsebojnemu obnašanju in povezovanju. Oglašajo se s 13 različnimi glasovi.

Na področju varovanja šimpanzov aktivno delujejo številne naravovarstvene organizacije. Ustanavljajo rezervate, razvijajo šimpanzom prijazen ekoturizem in se pogajajo z lokalnimi oblastmi, da zmanjšajo izsekavanje njihovega habitata. 

Ekološka dogodivščina skrb za Zemljo: Skrbno z gozdom

Gozd je velika dobrina ne samo za rastline in živali, ki v njem bivajo, temveč tudi za nas, ljudi. Zato moramo spoštovati vsa živa bitja v njem in zanj skrbeti tudi tako, da hodimo le po poteh, ne vznemirjamo živali, ne poškodujemo rastlin, ne odmetavamo odpadkov ali ga drugače onesnažujemo.

Biološka dogodivščina

Spoznali bomo našo skupino šimpanzov, ki šteje dva odrasla samca, tri samice in dva mladiča. Spoznavali bomo njihovo prehrano ter navade. S seboj bomo primerjali njihove dlani, roke in noge. Spoznali bomo, koliko je podvrst ter kateri podvrsti pripadajo šimpanzi v našem vrtu. V naravi so močno ogroženi, zato nas bodo zanimali vzroki njihove ogroženosti ter kako si strokovnjaki prizadevajo za njihovo ohranitev.  

Najvišji opraševalec – nubijska žirafa 
Sobota, 22. julij 2023 od 16. do 18. ure

Žirafe so najvišje živali na kopnem, med vsemi živalmi imajo najdaljši vrat, največje vidno polje in so največji rastlinski opraševalci. Ob rojstvu tehtajo 68 kg in v višino merijo 182 cm. Odrasle tečejo s hitrostjo do 56 km/h, vsak dan pojedo do 66 kg hrane, njihov vrat je dolg do 1,8 metra, jezik pa do 46 cm. Spijo manj kot 2 uri dnevno. V devetdesetih letih je v savanski Afriki živelo 140.000 žiraf, danes le še okoli 80.000. Njihovo število upada zaradi človeka, ki zaseda njihov življenjski prostor s svojimi dejavnostmi in nezakonito pobija žirafe. 

V narodnem parku, kjer je živelo 75 % populacije podvrste rotschildska žirafa, so odkrili večja nahajališča nafte, kar žirafe dodatno ogroža. Zato so strokovnjaki ustanovili akcije Twiga, ki v Ugandi potekajo od leta 2016. Žirafe selijo iz ogroženega območja in ustanavljajo nove populacije. Preseljene žirafe označijo ter spremljajo uspešnost njihove preselitve. 

Biološka dogodivščina

Predstavili vam bomo žirafi Rastka in Cvetka. Skupaj si bomo ogledali okostje žirafe in pobožali njen kožuh. Spoznavali bomo telesne značilnosti žiraf ter ugotavljali, kako jim prilagoditve pomagajo pri preživetju v naravi. Velik izziv za žirafe je njihova višina. Spoznali bomo, zakaj žirafa ne pade v nezavest, ko skloni glavo kadar pije, zakaj ima lepljivo slino, kako veliko ima srce, koliko je dolga najdaljša živčna celica ter zakaj se koža na njenih nogah tako tesno prilega. Pogovarjali se bomo, kako v ZOO Ljubljana skrbimo za žirafe, koliko vrst in podvrst jih živi v naravi ter zakaj so ogrožene.

Ekološka dogodivščina skrb za Zemljo: Varčuj z vodo

Čisti vodni viri so omejeni, zato moramo imeti odgovoren odnos do pitne vode. Kar 26 % svetovnega prebivalstva nima stalnega dostopa do čiste pitne vode. Iz odprte pipe vsako minuto steče do 20 litrov vode, zato med umivanjem rok ali zob zapirajmo pipo in skrajšajmo čas tuširanja. 

Skrivnostna mačka – sibirski tiger
Petek, 28. julij 2023 od 16. do 18. ure

V naravi živi le še 3.900 divjinskih tigrov, šestih različnih podvrst. Njihova številčnost se je zmanjšala za 95 % od začetka 20. stoletja zaradi lova in drugih vplivov človeka. Z delovanjem različnih naravovarstvenih programov, ki so odvisni predvsem od donacij, se v zadnjih letih njihova številčnost v naravnem okolju ponovno veča.

Tigri so izredno pomembni, saj kot specializirani plenilci pomagajo ohranjati ravnovesje. Plenijo divjad, ki objeda zelišča, grmovje in drevesa. Brez zadostnega števila tigrov, se divjad prenamnoži in z objedanjem povzroči škodo, zaradi katere se poruši naravno ravnovesje določenega okolja.   

Sibirska tigra sta ambasadorja tigrov v naravnem okolju in imata pomen pri izobraževanju naših obiskovalcev. 

Ekološka dogodivščina skrb za Zemljo: Ločuj odpadke

Nekatere odpadke se lahko ponovno uporabi, tako da se iz njihovih snovi izdelajo novi izdelki. S tem se zmanjšuje poraba naravnih snovi, prihrani se vodo in energijo. Vsako leto prej zabeležimo dan ekološkega dolga. To je dan, ko človeštvo porabi toliko naravnih virov, kot jih je Zemlja sposobna obnoviti v enem letu. Odpadke ločimo na embalažo, papir, steklo ter na biološke, elektronske, kosovne, nevarne in mešane odpadke.

Biološka dogodivščina

Predstavili vam bomo sibirska tigra Botsmana in Vito. Skupaj bomo spoznavali njihove prilagoditve na naravno okolje, ugotavljali kje živijo, kako lovijo in s čim vse se prehranjujejo ter zakaj so v naravi ogroženi.
Pogovarjali se bomo, kako v ZOO Ljubljana skrbimo za tigra ter kako je opremljena njuna ograda.

Lepo vabljeni!