Photo animal Photo animal Photo animal Photo animal
Photo mask
Odprti smo:
Do 29. marca od 9:00 do 17:30
Od 30. marca - septembra od 9:00 do 19:00

Kanadski bober Castor canadensis

Kanadski bober
Življenjsko okolje

Vedno ob vodi

V naravi živijo kanadski bobri v večjem delu Severne Amerike. Poseljujejo tista okolja ob jezerih, mlakah in rekah, kjer je primerna rastlinska hrana in primerne drevesne vrste za gradnjo bivališč. Kanadski bobri gradijo kočam podobna bivališča – bobrišča. Bobrišče je zgrajeno iz vej, trav, mahu in blata in ima več podvodnih vhodov. Svoja bivališča bobri neprestano dograjujejo in popravljajo, svoje okolje pa spreminjajo tudi z izdelavo jezov in kopanjem kanalov. S svojimi gradnjami si bobri zagotavljajo lažji dostop do hrane, stabilnejše okolje in večjo varnost pred plenilci.



Po vodi potujejo, vanjo se zatečejo ob nevarnosti, poleti se v njej ohlajajo, pozimi pa skladiščijo hrano.

 

Prehrana

Celuloza

Bobri se hranijo z vodnimi rastlinami, zelišči, listi in koreninicami. Velik del njihove prehrane predstavljajo tudi oleseneli deli rastlin. S svojimi močnimi in ostrimi sekalci lahko podirajo drevesa, ki so njihova hrana in gradbeni material. Med bobrovimi najljubšimi drevesnimi vrstami so vrbe, javori, topoli, breze, bukve, jelše in trepetlike. Ta bobrova posebna prehrana vsebuje izjemno veliko celuluze, ki je sesalci ne moremo prebaviti. Pri prebavi mu pomagajo številne simbiotske bakterije v cekumu, slepemu izrastku črevesa.

 

Razmnoževanje

Skupaj za vse življenje

Bobri so monogamni, kar pomeni, da imajo navadno vse življenje istega spolnega partnerja. Živijo v družinskih skupinah: par odraslih bobrov in nekaj njunih potomcev. Samice kotijo enkrat letno, običajno med aprilom in junijem, do štiri mladiče. Mladiči lahko že po enem dnevu plavajo, po nekaj dneh pa s starši dejavno raziskujejo okolico. Navadno ostajajo v skupini svojih staršev do starosti dveh let, nato okoli treh let spolno dozorijo in si ustvarijo svoje bobrišče. Vsi člani družinske skupine, razen najmlajših mladičev, sodelujejo pri obnovi in vzdrževanju bobrišča.

Družina

Orjaški bobri

Edini danes živeči ožji sorodnik kanadskega bobra je evropski bober (Castor fiber), paleontologi pa poznajo še mnogo izumrlih vrst iz družine bobrov (Castoridae). Najstarejši fosili bobrovih sorodnikov so bili najdeni v Severni Ameriki in Aziji in pripadajo živalim, ki so živele v poznem eocenu in oligocenu. V pleistocenu je živelo več naravnost orjaških vrst bobrov, največji so bili veliki do 2 metra in težki okoli 100 kg.



Širši sorodniki bobrov so vsi glodalci, kamor uvrščamo na primer miši, podgane in goferje, pa tudi južnoameriške kapibare in morske prašičke. Vsem glodalcem so skupni močni, neprestano rastoči sekalci - glodači. Podočnikov nimajo in imajo običajno presledek (t.i. diastemo) med sekalci in preostalimi zobmi.

 

Zemljevid sveta - razširjenost
Klasifikacija
Kraljestvo

Živali (Animalia)

Deblo

Strunarji (Chordata)

Razred

Sesalci (Mammalia)

Red

Glodalci (Rodentia)

Družina

Bobri (Castoridae)

Rod
Vrsta

Bober (Castor canadensis)

Podvrsta
DEJAVNOST:
PONOČI
Icon night
VELIKOST:
Icon size
SOCIALNA STRUKTURA:
par z mladiči
Icon social structure