Photo animal Photo animal Photo animal Photo animal
Photo mask
Odprti smo:
Do 29. marca od 9:00 do 17:30
Od 30. marca - septembra od 9:00 do 19:00

Kanadski bober Castor canadensis

Kanadski bober
Vloga v naravi

Ključna vrsta

Kanadski bobri so ključna vrsta, ki povečuje biotsko raznolikost, saj delujejo kot ekosistemski inženirji. Jezovi, ki jih gradijo kot skrivališča, ustvarjajo stoječe mlake in delujejo kot zadrževalniki vode. Zvišujejo nivo podtalne vode in omejujejo posledice obilnih nalivov, pa tudi suše. Zadržujejo usedline, bakterije in organsko onesnaženje, tako da prisotnost bobrov močno vpliva na kvaliteto voda.



Bobri pomagajo vodnim pticam, saj ustvarjajo stoječa vodna telesa, primerne za gnezdenje, labodi in gosi pa svoja gnezda postavljajo kar na bobriščih.  Podiranje dreves upočasnjuje zaraščanje bregov z gozdom, trstičevje in s travami zaraščene brežine pa so primeren prostor za gnezdenje. Počasnejši vodni tok predstavlja dom za številne vodne nevretenčarje, ki so pomemben vir hrane za mnoge živali, npr. postrvi in lososa. Podrta drevesa nudijo tudi zatočišča za ikre in skrivališča za odrasle ribe, tako da prisotnost bobra pozitivno vpliva na velikost in raznolikost ribjih populacij. Bobre, predvsem njihove mladiče, plenijo ptice ujede, sove, vidre, ribje kune, rosomahi, kojoti, risi, pume, medvedi in volkovi.

Vzroki ogroženosti

Ogroženi zaradi človeka

Bobre so intenzivno lovili po vsej Severni Ameriki, vse od začetka 17. stoletja so jih letno ubili tudi po več deset tisoč. Vrsta je bila skoraj iztrebljena, tako da so jo na številna območja pozneje ponovno naselili. Naseljen je bil tudi ponekod po Evropi.



Zelo cenjeni so bili njihovi kožuhi, ki so jih uporabljali za oblačila in kučme, pa tudi bobrovina ali kastoreum, izloček posebnih mešičkov v bližini njihove zadnjične odprtine, ki je bil cenjen kot zdravilo, poživilo, aromatičen dodatek k jedem in dišava.



Ponekod bobri veljajo za škodljivce, saj njihova bobrišča lahko povzročijo lokalne poplave, obstaja pa tudi nevarnost, da padajoča drevesa padejo na človeka. Vrsta je bila zavarovana ob koncu 19. stoletja, danes naj bi populacija štela med 10 in 15 milijonov osebkov. Čeprav se sliši veliko, obstajajo ocene, da je bila številčnost bobrov pred začetkom trgovine s krznom približno 100 do 200 milijonov.



Tako kanadske kot evropske bobre so nekdaj množično lovili zaradi mesa, krzna in izločka bobrovih žlez.

Kako lahko pomagaš?

Zavedati se moramo, da s kakršnim koli poseganjem v naravni prostor lahko trajno škodujemo živalim in rastlinam, ki v njem živijo. Čeprav je danes ocenjeno, da nekatere rastline in živali niso na seznamu ogroženih vrst, se to lahko spremeni. Zato je potrebno vsak poseg v prostor dobro preučiti.

World map
Naravovarstveni status:
lc
EX
EW
CR
EN
VU
NT
LC