Selijo se glede na razpoložljivost vode

V ZOO Ljubljana lahko opazujete podvrsto Chapmanova zebra. V naravi živijo od severne Južnoafriške republike preko Bocvane, Zimbabveja in dela Namibije do južne Angole.

Živijo v različnih okoljih od odprtih savan in grmičastih pokrajin do vlažnih travišč. Občasno jih opazimo tudi v redkejših gozdovih in v hribovitem svetu, na pobočju gore Kenije živijo tudi do 4300 m nadmorske višine.

Zebre se selijo glede na razpoložljivost vode. V deževni dobi se zadržujejo na območjih z dobro pašo, v sušni dobi se zbirajo okoli stalnih vodnih virov.

Zelo izbirčne

Zebre so rastlinojede živali, ki jedo predvsem trave. Čeprav se ljudem morda vsaka trava zdi enaka, so zebre zelo izbirčne pri tem, katere vrste trav jedo in katerih ne. Hranijo se tako, da travo priščipnejo med zgornjimi in spodnjimi sekalci, nato pa jo zmeljejo z velikimi kočniki. Nimajo večdelnega želodca kot parkljarji, a jim pri prebavi pomaga dolg izrastek prebavil imenovan cekum. Cekum je pri zebrah velik in nabit s simbiotskimi bakterijami, ki razgrajujejo celulozo, skromnemu ostanku cekuma pri ljudeh pravimo slepo črevo ali slepič.

Harem

Zebre živijo v čredah in vsak odrasel samec ima svoj harem samic. Ko samica doseže spolno zrelost, se več samcev poteguje zanjo, njen oče pa jo (navadno neuspešno) skuša zadržati v domači skupini. Samci se spopadajo le za pridobitev samic, ko pa je samica že v haremu določenega samca, si je drugi ne poskušajo priboriti.

Parijo se vse leto, največ rojstev pa se zgodi v času deževne dobe med oktobrom in marcem. Samice so breje približno eno leto in kotijo ločeno od črede, skrite pred plenilci. Mladič že po 10 ali 15 minutah samostojno stoji, hodi že po eni uri. Še eno leto ostane močno odvisen od matere, ki skrbi zanj, ga uvaja v življenje v čredi in uči, katere trave naj je. Zebre spolno dozorijo pri približno letu in pol, a se prvič parijo nekoliko kasneje. Mladi samci se najprej združujejo v samske skupine, šele okoli 4. leta si izborijo svoj harem samic. V divjini živijo do 20 let, v živalskih vrtovih tudi do 40 let.

Iz družine konj

Ločimo tri vrste zeber: gorsko zebro (Equus zebra), stepsko zebro (Equus quagga, nekoč Equus burchellii) in ogroženo Grevijevo zebro (Equus grevyi). Chapmanova zebra, ki jo lahko opazujete v ZOO Ljubljana, je podvrsta stepske zebre. Poleg te poznamo še vsaj štiri danes živeče podvrste stepske zebre ter nedavno izumrlo podvrsto kvago (Equus quagga quagga).

Zebre uvrščamo med lihoprste kopitarje, natančneje v družino konj (Equidae). Njihovi najbližji sorodniki so osli in polosli ter seveda divjinski in udomačeni konji. Različne vrste iz družine konj je mogoče uspešno križati, a so potomci načeloma neplodni. V območjih kjer sobivata vrsti stepske in Grevijeve zebre se naravno pojavljajo križanci, kjer so samice plodne, samci pa ne.