Photo animal Photo animal
Photo mask

Bela štorklja Ciconia ciconia

Bela štorklja
Vloga v naravi
Prehranski oportunisti

Štorklje so mesojede ptice z zelo pestrim jedilnikom. V času košnje in oranja jih lahko opazujemo na travniku ali polju, ko tekajo za traktorji, da lahko hitro pobirajo ranjene in odkrite živali. Pravimo, da so prehranski oportunisti - niso posebej izbirčne, njihova prehrana je odvisna od trenutno razpoložljivih virov. Plenijo male sesalce (npr. rovke, voluharice, miši in mlade podgane), večje žuželke (hrošče, kobilice, čričke), polže in školjke, rake, dvoživke, kače, kuščarje, deževnike in ribe. Privoščijo si tudi jajca in mladiče ptic, ki gnezdijo na tleh. Na ta način omejujejo njihovo številčnost, s čimer pomembno vplivajo na celotni prehranski splet v ekosistemu.

Gnezdo delijo s pršicami

Svoja gnezda, zgrajena iz vej in suhe trave, vsako leto dograjujejo, zato z leti postanejo zelo velika, tehtajo pa tudi do 500 kg. Zaradi ostankov hrane, iztrebkov in peres so, še posebej v toplih poletnih mesecih, odlično gojišče za številne majhne členonožce, zlasti pršice. V raziskavi, v katero so vključili 12 gnezd štorkelj, so odkrili kar 34 različnih vrst in našteli več kot 13 000 osebkov! Najdene pršice niso zajedavci, ampak plenilci - hranijo se z jajčeci in ličinkami nekaterih glist, ki jih prav tako pogosto najdemo v gnezdih štorkelj. Raziskovalci domnevajo, da s štorkljami pravzaprav živijo v sožitju, saj zatirajo njihove zajedavce.  

Redko postanejo plen

Zaradi svoje velikosti in načina gnezdenja štorklje nimajo mnogo naravnih plenilcev. Med selitvijo, ko zaradi izčrpanosti pogine mnogo živali, te postanejo pomemben vir hrane za številne mrhovinarje in razkrojevalce.
Vzroki ogroženosti
Čeprav niso več ogrožene, so potrebni ukrepi za njihovo varstvo

Bele štorklje so široko razširjena vrsta, ki si je v zadnjih desetletjih precej opomogla, zato danes ne velja za ogroženo. Na številna območja so jo v preteklosti ponovno naselili, tudi danes pa se izvaja mnogo ukrepov za njeno varstvo. V Sloveniji gnezdi približno 200 parov.

Njihova največja grožnja so spremembe življenjskega prostora

V prvi vrsti jim težave povzročajo izsuševanja mokrišč in protipoplavni ukrepi (npr. gradnja jezov, vodne črpalke, kanaliziranje vodotokov in čiščenje brežin). Primeren prostor za iskanje hrane izginja tudi zaradi gradnje naselij in industrijskih con. Dodatne težave povzročajo spremembe v načinu kmetovanja - vedno več travnikov in pašnikov namreč spreminjamo v monokulturne nasade (npr. koruze), ki niso primerno bivališče za vrste, s katerimi se štorklje prehranjujejo. Veliko grožnjo pri tem povzroča intenzivna uporaba gnojil in škropiv.

Štorklje poleg tega izgubljajo tudi primerna mesta za gnezdenje. Strehe nekaterih novih zgradb namreč preprečujejo, da bi si tam postavile svoje gnezdo. Poleg tega so gnezda pogosto uničena med popravilom ali obnovo streh.

Grožnje spremljajo štorklje tudi na njihovi selitvi. Vedno večja območja v Afriki se zaradi klimatskih sprememb in neprimerne obdelave tal spreminjajo v puščave, kjer štorklje ne morejo najti primerne hrane. Ogroža jih prekomerna uporaba insekticidov (strupov za zatiranje žuželk), zastrupljajo se tudi z vabami za druge živali, npr. zveri. Mnoge živali poginejo zaradi trkov v električne daljnovode.
Kako lahko pomagaš?
Ohranjanje travnikov in zmanjšanje uporabe insekticidov

Z varstvom ptic pri nas se ukvarja Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, ki je naša največja nevladna organizacija, delujoča na področju varstva narave. Leta 2011 je bila tema njihovega mladinskega srečanja prav bela štorklja. Poročilo o njihovih dejavnostih najdeš na povezavi http://ptice.si/o-nas/mladi/projekti/bela-storklja/. Za obstoj štorkelj je ključno predvsem ohranjanje travnikov in zmanjšanje uporabe insekticidov, saj tako zagotavljamo tudi obstoj njihove hrane. Gnezdenje jim omogočimo s postavitvijo posebnih podstavkov. Za nasvet, kako to storiti, obišči spletno stran društva. Na spletni strani lahko najdeš tudi vse aktualne novice s področja varovanja ptic Slovenije.
World map
Naravovarstveni status:
lc
EX
EW
CR
EN
VU
NT
LC
Mlade štorklje morata starša nahraniti z izbljuvano hrano vsako uro, po desetih dneh pa le še na vsaki dve uri. Osamosvojijo se pri približno 8 tednih.
Štorklje pogosto dolga leta uporabljajo in dograjujejo isto gnezdo. Obstajajo zapisi o posameznih gnezdih, ki so jih štorklje vsakoletno uporabljale kar 100 let.
Velikanska štorkljina gnezda pogosto za svoje domovanje izkoristijo tudi druge, manjše vrste ptic, na primer vrabci.
Štorklje so večinoma tihe, a se lahko oglašajo z glasnim klopotanjem s kljunom. Ritem in trajanje klopotanja sta odvisna od tega, kaj štorklja sporoča. Pri parjenju je klopotanje počasnejše, opozorilo na nevarnost pa je hitro in glasno.