Photo animal Photo animal
Photo mask

Gvanako Lama guanicoe

Gvanako
Vloga v naravi
Prenašalci semen

Gvanaki so največji rastlinojedi v Južni Ameriki in opravljajo številne pomembne naloge v ekosistemu. Pasejo travo in objedajo grmičevje, s čimer vplivajo na biotsko raznolikost rastlinskih vrst ter njihovo razrast. Z rahlim objedanjem spodbujajo razraščanje rastlin in njihovo tvorbo semen. Ob intenzivni paši rast rastlin omejujejo - preprečujejo, da bi se travišča zarasla z gozdom.  Pomemben vpliv na vrstno sestavo in raznolikost imajo tudi s prenašanjem semen, ki med selitvijo poteka na zelo velike razdalje. Prenašajo jih bodisi z iztrebljanjem neprebavljenih semen, ali pa se ta zapletejo v njihov kožuh in odpadejo pozneje. Gvanaki s pašo zmanjšujejo količino suhe, odmrle rastlinske mase ter s tem zmanjšujejo verjetnost nastanka in obseg požara.

V naravnih razmerah se rastlinojedi prehranjujejo na drugih mestih kot počivajo. Paša in kasnejše uriniranje ter iztrebljanje vplivajo na razporeditev hranil. Rastlinojedi z žvekalnim zobovjem zdrobijo toge rastlinske dele, del razgradnje pa opravijo mikroorganizmi v gvanakovih prebavilih. Iztrebki so hrana za različne razkrojevalce, ki razgradijo organske snovi in pospešujejo kroženje različnih elementov. Gvanaki se pogosto znajdejo v krempljih pum, ki so odgovorne za večino smrtnosti med njihovimi mladiči. Pred njimi niso varne niti odrasle živali.
Vzroki ogroženosti
Tekma za hrano in življenjski prostor

V divjini, predvsem v Patagoniji, danes živi nekaj manj kot 600 000 gvanakov. Večina njihovega življenjskega prostora ni zavarovana. Zaradi razmeroma velike populacije in širokega območja razširjenosti vrsta ni ogrožena. Čeprav je njihova številčnost v prejšnjem stoletju močno upadla, danes velja, da je populacija stabilna.

Populacija gvanakov je v preteklosti zararadi nezakonitega lova postala razdrobljena. Nekateri kmetje jih ubijajo, ker verjamejo, da prenašajo nalezljive bolezni, ki okužijo njihove rejne živali. V resnici običajno prenos bolezni poteka v nasprotno smer - iz obolele drobnice na zdrave, prosto živeče gvanake.

Gvanaki z naseljenimi vrstami drobnice tekmujejo za hrano, pretirana paša pa uničuje njihov življenjski prostor. Intenzivna živinorejska dejavnost je več kot tretjino travišč spremenila v puščavo. Proces pospešuje tudi globalno segrevanje ozračja. Življenjski prostor gvanakov dodatno uničujejo multinacionalke, ki izkoriščajo naravne vire, kot so nafta in ruda. Onesnažujejo vodne vire, za svojo dejavnost pa gradijo ceste, ki omogočajo dostop tudi divjim lovcem.
Kako lahko pomagaš?
Zavarovana območja in gvanakom prijazni izdelki

Oblasti so v državah Južne Amerike zavarovale številna območja, kjer živijo gvanaki, vključeni pa so tudi v Prilogo II konvencije CITES, ki omejuje trgovino z njimi in njihovo volno.

Z varstvom gvanakov se ukvarjajo številne naravovarstvene organizacije, npr. Wildlife conservation society. Začetek njihovih dejavnost sega v 80-ta leta prejšnjega stoletja, ko so dokazali, da gvanaki tekmujejo z drobnico za vire hrane in da med njimi prihaja do prenosa nalezljivih bolezni. V iskanju rešitev za skupno dobro sodelujejo z uradniki, rejci drobnice in podjetji za črpanje nafte. Razvijajo tudi nove načine obdelave gvanakove volne, da bi ta postala še bolj cenjena in bi ljudje v ohranjanju gvanakov prepoznali korist za celotno lokalno skupnost. Proizvajalci, ki pridobijo certifikat za “gvanakom prijazne izdelke”, lahko svoje izdelke prodajo po višji ceni.

Več informacij o njihovi dejavnosti najdeš na spletni strani:
http://www.wcs.org/saving-wildlife/hoofed-mammals/guanaco.aspx.
World map
Naravovarstveni status:
lc
EX
EW
CR
EN
VU
NT
LC
Gvanakova volna je vredna 30-krat več od ovčje, zato bi ohranjanje vrste v divjini moralo biti tudi v interesu lokalne skupnosti. Da bi lahko ocenili, kakšen vpliv ima striženje na njihovo vedenje in ekologijo vrste, so potrebne številne raziskave.