Gozdovi, travniki, močvirja Vietnama in Kitajske

Vietnamska podvrsta, indokitajska sika, je naseljevala gozdove, travnike in močvirja severnega Vietnama in jugozahodne Kitajske. Zadnje živali so v naravi opazovali leta 1990, zato se sklepa, da je danes izumrla v naravi. S pomočjo privatnih rej se je podvrsta razširila po živalskih vrtovih in je vodena kot EEP populacija (EAZA Ex situ program), njen namen pa je v prvi vrsti zagotoviti zdravo populacijo v živalskih vrtovih po svetu v primeru ponovne naselitve v naravo.

Trinajst podvrst sik

Vietnamska podvrsta je ena od drugače trinajstih podvrst sika jelena, ki so bili včasih zelo razširjeni po vzhodni Aziji. Danes se vrsta še vedno šteje kot neogrožena, vendar predvsem na račun podvrst, ki so razširjene na Japonskem in v Rusiji. Vse ostale so v upadanju, medtem ko o indokitajski niso poročali že več kot 30 let. 

Hrani se selektivno

Sika jeleni so rastlinojedci in se zanašajo na raznoliko rastlinsko prehrano v svojih naravnih življenjskih okoljih, ki običajno vključujejo gozdove, travnike in grmičevja. Uživajo različne trave, liste širokolistnih rastlin in grmovja, ki so na voljo v njihovem okolju. V sezonah, ko zelenega listja ni dovolj, se hranijo z vejicami in lubjem dreves ali odpadlim sadjem, oreščki in semeni. Na odprtih območjih se pasejo na majhnih cvetočih rastlinah in zeliščih. Na območjih v bližini človeških naselij se lahko hranijo s pridelki, kot je riž ali druge gojene rastline.
 

Sika se hrani selektivno; raje ima mlado, nežno vegetacijo z visoko hranilno vsebnostjo. Tako kot drugi jeleni je prežvekovalec, kar pomeni, da ima poseben želodec s štirimi prekati. Po paši vrne delno prebavljeno hrano v usta in jo ponovno prežveči, da izvleče največ hranilnih snovi.


Sika jelen se najbolj aktivno hrani ob zori in mraku. Svoje vzorce hranjenja lahko prilagodi glede na razpoložljivost hrane in stopnjo motenj ali nevarnosti v svojem okolju.

Samo en mladič

Oba spola spolno dozorita med 16 in 18 mesecem starosti. Samci se običajno ne parijo, dokler ne dosežejo prevlade nad samci v okolju, ki pa je povezana z razvojem rogovja. Razmnoževanje oz. ruk poteka med avgustom in novembrom. Po približno sedmih mesecih samica skoti enega mladiča. Dvojčki so zelo redki.
Jeleni označujejo svoje območje z uriniranjem, kopanjem s sprednjimi nogami in označevanjem drevesnih debel z rogovi.

Brez parjenja samice postanejo za vedno sterilne

Rogovje odraslega samca ima običajno osem izrastkov, čeprav so tudi primeri s samo šestimi ali pa tudi desetimi in dvanajstimi. Luščenje odmrle kože rogovja poteka med marcem in majem. Pri mlajših počasneje kot pri starejših, zato odrasli tudi prej odvržejo rogovje kot mlajši samci. Polna rast rogovja je zaključena do septembra.

 
Posebnost te podvrste je, da samice po nekaj letih brez parjenja postanejo popolnoma sterilne. Proces je nepovraten, zato je v živalskih vrtovih pomembno natančno planirati razmnoževanja. 
 

Družina parkljarjev

Indokitajske sike uvrščamo v veliko sistematsko družino jelenov (Cervidae). V to družino parkljarjev prištevamo več kot 50 različnih vrst, ki jih nadalje razvrščamo v različne poddružine in rodove. V geološki preteklosti, natančneje v poznem pliocenu in v pleistocenu, je obstajalo še mnogo več različnih vrst jelenjadi. Med njimi je bilo tudi več naravnost orjaških jelenov; najtežji je tehtal okoli 870 kg, najtežje rogovje pa okoli 45 kg. Edina danes preživela vrsta podobne velikosti je los (Alces alces). Najmanjši pripadnik družine jelenov je pudu (Pudu mephistophiles), katerega teža znaša le stotino losove.


Isti rod kot naši jeleni

Med najožjimi sorodniki indokitajske sike, ki jih uvrščamo v isti rod (Cervus), sta kanadski jelen ali vapiti (Cervus canadensis) in navadni jelen (Cervus elaphus), ki je razširjen v Evropi, Aziji in Severni Ameriki. Sika (Cervus nippon) ima več priznanih podvrst. Na splošno je opredeljenih 10–14 podvrst, ki so razvrščene na podlagi geografske razširjenosti, fizičnih značilnosti in genetskih podatkov. Za nekatere od njih znanstveniki predlagajo celo uvrstitev v samostojno vrsto.