Photo animal Photo animal Photo animal Photo animal Photo animal Photo animal Photo animal Photo animal
Photo mask
Odprti smo:
ODPRTO VSAK DAN April, maj, junij, julij, avgust, september: od 9:00 do 19:00

Indokitajska sika Cervus nippon pseudaxis

Indokitajska sika
Vloga v naravi

Indokitajska sika igra pomembno vlogo v svojem naravnem ekosistemu, saj prispeva k različnim ekološkim procesom in ohranjanju ravnovesje svojega življenjskega okolja:


Razširja semena

Sika kot rastlinojed uživa raznoliko sadje, semena in rastlinje. Semena zaužitih plodov gredo pogosto nepoškodovana skozi njihov prebavni sistem in se v iztrebkih odložijo drugje, kar pomaga pri širjenju rastlin. To povečuje biotsko raznovrstnost rastlin in podpira obnavljanje gozdov.


Upravljanje vegetacije

S pašo trav, v grmovja in zelišč pomaga nadzorovati rast rastlin in ohranja odprta območja v svojem življenjskem okolju. To preprečuje, da bi se nekatere rastlinske vrste preveč razrasle in prehitele druge, kar podpira raznoliko rastlinsko združbo.
 

Vpliv na plenilce

Sika jelen je plen velikim plenilcem, kot so leopardi, tigri in volkovi (v regijah, kjer sobivajo). Izguba rastlinojedih živali, kot je sika jelen, ima lahko učinke na zmanjšanje populacije plenilcev ter poslabšanje raznolikosti ekosistema.

 
Vplivajo na rodovitnost tal


Njihovi iztrebki delujejo kot naravno gnojilo, saj zemljo obogatijo z organsko snovjo in hranili, kot je dušik. To spodbuja rast vegetacije in koristi drugim organizmom, ki so odvisni od zdrave rastlinske združbe.

Vzroki ogroženosti

Izguba življenjskega okolja, lov in onesnaženost voda


Indokitajska sika je izumrla v naravi deloma zaradi izgube življenjskega okolja, pa tudi zaradi lova za meso in trgovino z rogovjem, ki se uporablja v tradicionalni kitajski medicini. Danes na tem območju veliko grožnjo jelenjadi predstavlja tudi onesnaženost voda s snovmi, zaradi katerih je voda neuporabna za pitje in kopanje. Onesnaževala vključujejo kemikalije, smeti, bakterije in zajedavce ter lahko povzročijo bolezni ali delujejo kot strupi. Bakterije in paraziti povzročajo prebavne težave, kot sta kolera in driska. Nevarne kemikalije, pesticidi in herbicidi iz industrije, kmetijstva in drugih infrastruktur pa lahko povzročijo akutno strupenost, takojšno smrt ali kronično strupenost, ki lahko povzroči nevrološke težave ali raka. Onesnaževalci vode vstopijo v prebavni trakt, od tam pa lahko preidejo do drugih organov v telesu in povzročijo bolezni ali pa vplivajo na razmnoževanje.

Kako lahko pomagaš?

Vzreja v živalskih vrtovih


Pri ohranjanju te podvrste sika jelena igra pomembno vlogo Svetovno in Evropsko združenje živalskih vrtov in akvarijev (WAZA, EAZA) ter regionalna združenja (npr. Evropski program za ogrožene vrste – EEP). Programi vzreje za ohranjanje genetsko raznolikih populacij so skrbno premišljeni in zastavljeni.

Izobraževanje, raziskave, naravovarstvene akcije

Živalski vrtovi obiskovalce izobražujejo o grožnjah, s katerimi se soočajo sike, in pomenu ohranjanja. Raziskovalci preučujejo vedenje, prehrano, razmnoževanje in zdravje sik v ZOO-jih, da bi zagotovili učinkovite strategije ohranjanja v divjini. Naravovarstveniki poskušajo določiti in zaščititi primerne življenjske prostore v Vietnamu in sosednjih regijah za prihodnjo ponovno naselitev. Sodelujejo tudi z vladami in nevladnimi organizacijami za zmanjšanje nezakonitega lova v potencialnih okoljih.

Naravovarstveni status:
ex
EX
EW
CR
EN
VU
NT
LC
Indokitajska sika v naravi živi do 20 let, v živalskih vrtovih do 25 let.
Medtem, ko je veliko podvrst ogroženih v naravi, vrsta kot celota uspeva s številnimi vnesenimi populacijami tudi v novi Zelandiji, v ZDA in v Evropi.
Vietnamska sika je dnevno aktivna žival, v primeru groženj, pa lahko postane tudi nočno dejavna.
Ob preplahu nasršijo dlake na zadku in običajno odskočijo z vsemi štirimi nogami hkrati. Redko se poženejo v beg zaradi slabe vzdržljivosti. Raje se potuhnejo v rastju.