Photo animal Photo animal
Photo mask

Noj Struthio camelus

Noj
Življenjsko okolje
Danes naravno živijo le še v Afriki

Do sredine 20. stoletja so noji poseljevali jugozahodno Azijo, Arabski polotok in večji del Afrike, a so jih ljudje z velikega območja z lovom iztrebili. Noji tako danes v naravi živijo le v osrednji in delu južne Afrike, predvsem v savanah in polpuščavah.

V južni Avstraliji najdemo manjše populacije nojev, ki so se v divjini naselili po opustitvi farmske reje.


Mojster preživetja v sušnem in vročem okolju

Že njegova velikost mu koristi pri zadrževanju vode. Večje živali imajo namreč ugodnejše razmerje med maso in površino telesa, skozi katero izgubljajo vodo. Poleg tega so tudi nojevi notranji organi posebej prilagojeni za sušo in visoke temperature, ki jih mora žival dnevno prenašati. Tako lahko noj vzdržuje telesno temperaturo pod 40 °C tudi pri večurni okoliški temperaturi 50 °C. Hladi se med drugim tako, da sope, pri uravnavanju telesne temperature pa mu pridejo prav tudi peruti. Ko je hladno, noji primaknejo peruti  k telesu, da zadržujejo toploto, v vročini pa jih držijo dlje od telesa.
Prehrana
Pretežno rastlinojedi

Noji so pretežno rastlinojedi, najpogosteje se hranijo s travo, drugim rastlinjem in semeni. Občasno jedo tudi žuželke, zlasti kobilice. Dnevno poje odrasel noj 3,5 kg hrane ter kar nekaj kamenja, ki mu pomaga pri mletju hrane v želodcu.


Voda

Zelo dolgo lahko zdržijo brez vode, a če je možno redno pijejo in se kopajo.
Razmnoževanje
En samec in več samic

Noji živijo v mešanih skupinah z zapleteno ureditvijo. Samci so teritorialni in si v obdobju parjenja izborijo skupino okoli petih samic tako, da s sikajočimi glasovi in šopirjenjem preženejo tekmece.


Paritveni ples kot uvod v parjenje

Po posebnem paritvenem plesu se samec običajno pari z vsemi samicami v skupini, a kasneje za jajca skrbita samo samec in dominantna samica. Samec izkoplje vdolbino v tleh, ki služi kot gnezdo in vanjo vsaka samica izleže 2 do 12 jajc, najboljšo pozicijo v gnezdu pa imajo jajca dominantne samice. Skupno je v gnezdu lahko do 60 jajc, a se navadno izvali le desetina.

Na jajcih sedita samec in le ena samica

Podnevi na jajcih sedi samica, ki je s svojimi rjavo-sivimi barvami skoraj neopazna na savanskih tleh, ponoči pa na jajcih sedi črni samec. Mladiči se izvalijo po približno 40 dneh valjenja, odraslo velikost pa dosežejo pri enem letu.
Družina
Sistematika ptic še ni popolnoma oblikovana

Znanstveniki z molekularnimi metodami še vedno razkrivajo zapletene sorodstvene odnose med skupinami ptic in zavračajo nekatere nepravilne hipoteze iz preteklosti, tako da se natančna sistematika ptic v veliki meri še oblikuje.


Družina le z enim rodom in dvema vrstama

Poleg navadnega noja (S. camelius) kot samostojno vrsto znanstveniki priznavajo še somalijskega noja (S. molybdophanes), ki so ga do nedavnega imeli za podvrsto navadnega noja. Vrsti skupaj predstavljata rod nojev, ki je edini rod v svoji sistematski družini (Struthionidae).


Bližnje sorodostvo

Njihovo širše sorodstvo so druge t.i. "staročeljustne'" ptice (Paleognathae), kamor prištevamo kivije, nanduje, emuje, tinamuje (dolgonoge kure) in kazuarje. Tem pticam je skupno, da imajo masivno lobanjsko dno in zgornjo čeljust, so slabi letalci, ali pa sploh ne letijo.
Zemljevid sveta - razširjenost
Klasifikacija
Kraljestvo

Živali (Animalia)

Deblo

Strunarji (Chordata)

Razred

Ptiči (Aves)

Red

Struthioniformes

Družina

Struthionidae

Rod

Struthio

Vrsta

Struthio camelus

Podvrsta
DEJAVNOST:
PODNEVI
Icon day
VELIKOST:
Icon size
SOCIALNA STRUKTURA:
jata
Icon social structure