Šprint geparda

Zmotno je mišljenje, da ga v živalskem vrtu ne moremo videti v vlogi sprinterja. Da bi obiskovalcem prikazali eno največjih posebnosti teh mačk, ustrezno skrbeli za njegovo kondicijo ter mu popestrili bivanje, so njegovi oskrbniki v ZOO Ljubljana razvili poseben sistem za vadbo. Gre za predelavo LURE naprave za trening hrtov in elektromotorja za kolesa, s pomočjo katerega gepard lahko teče po razgibanem terenu. Po tleh ograde poljubno nameščamo posebne količke, okoli katerih napeljemo vrvico z vabo. Vrvica je povezana s posebnim mehanizmom za hitro vlečenje vrvi. Vaba po tleh potuje s hitrostjo do 85 kilometrov na uro, gepard pa ji s šprintom sledi. Pot vrvice spreminjamo, da se ne naveliča igre, saj se hitro uči. Šprint traja do 7 sekund, sledi nagrada. Na ta način spodbujamo njegove miselne sposobnosti, ga mišično krepimo ter ohranjamo v primerni telesni kondiciji.

Pregled ograde

Vsak dan oskrbniki pregledajo ograjo ograde, preverijo električnega pastirja, odstranijo iztrebke in ostanke hrane ter preverijo delovanje loput. Geparda premeščamo v različne prostore preko loput, ki se odpirajo od zunaj, tako da se gepard z oskrbniki nikoli ne znajde v istem prostoru. Staro ogrado tigrov smo obnovili in prilagodili bivanju geparda. Za razliko od tigrov, gepardi pozimi potrebujejo ogrevan notranji prostor, ki smo ga postavili ob rob ograde. Prvi notranji prostor imenujemo kar dnevna soba. Spredaj je veliko razgledno okno, skozi katerega lahko obiskovalci tudi pozimi opazujejo geparda. Del tal te sobe je ogrevan, v njej ima dvignjen lesen podest, na katerem rad poležava. Prav to pa gepardi, tako kot vse mačke, najraje delajo, skupaj kar 20 ur v dnevu. V notranjem prostoru imamo še dodatna dva ločevalna prostora ter kletko za fiksacijo, kot se strokovno imenuje. S kliker treningi ga navajamo, da se tudi v tej kletki dobro počuti in ni v stresu. V njej ga lahko veterinar pregleda, pogleda njegove zobe, vzame kri iz repa in podobno. Pri tem ga ni potrebno uspavati zaradi preprostih posegov, reden nadzor in kontrola teže ter ocena telesne kondicije pa tako potekajo redno in mimogrede, ko sproščeno prehaja skozi zožen koridor fiksacijske kletke, kjer je tudi tehtnica.


Pestra prehrana
Svein tedenski obrok je 15,9 kg. Tedenska količina hrane se razporedi na 3 hranjenja tekom tedna, saj ne dobi obroka vsak dan. Na gepardovem jedilniku so miši, podgane, kunci, piščanci, prepelice, kokoši, drobnica ter goveje, divjačinsko in konjsko meso ter po potrebi mineralno vitaminski dodatek za mesojede živali. Gepardi pravzaprav jedo živali, torej svoj celoten plen, in ne le mesa. Tudi koža, kosti, hrustanci, dlaka in perje so, čeprav so večinoma neprebavljivi, namreč zelo pomembni za zdravje prebavil, ker mehansko spodbujajo dobro delovanje črevesja in so zato nujne sestavine njenega obroka. Mali plen, kot so miši, podgane, prepelice in kunci, poje v celoti, vključno s kostmi in notranjimi organi, ki so zakladnica vitaminov in mineralov. Pri večjem plenu pa se najprej loti mišičnine, ki je zanjo glavni vir energije.

Optimalna teža
Geparda redno tehtamo in ocenjujemo njegovo telesno kondicijo, temu pa prilagajamo količino obroka. Pri ocenjevanju telesne kondicije živali gre za ocenjevanje količine podkožnega maščevja na podlagi opazovanja zunanjosti posameznih delov telesa: vzdolž vratu, področja vihra, reber, področja za ramenskim sklepom, vzdolž hrbta, izraženost kolčne grče in zamaščenosti korena repa. Osnovni cilj ocenjevanja je vzdrževati optimalno kondicijo, torej da žival ni presuha in ne predebela, kar veliko pripomore k zdravju živali. Zlasti debelost je zaradi prekomernega hranjenja zelo pogosta pri mačkah v živalskih vrtovih. Pri nas uporabljamo lestvico ocen od 1 do 5, pri čemer je ocena 3 optimalna kondicija, oceni 1 in 2 pomenita, da je žival presuha, oceni 4 in 5 pa, da je žival predebela. Naš gepard ima oceno 3, torej je v optimalni telesni kondiciji.

Izobraževalna vloga

Geparde gojijo v 83 ZOO-jih, in sicer 152 samcev in 141 samic. Na leto se povprečno skoti 38 mladičev v 11 živalskih vrtovih v Evropi. Svea je leta 2013 prišla k nam iz ZOO Boras. 

Svea

Samico geparda smo pripeljali iz živalskega vrta Djurpark Boras, na jugu Švedske. Djurpark Boras slovi po več kot trideset letni vzreji gepardov. Zanje imajo postavljeno prostorno ogrado ob savani, v kateri sobivajo skupaj z nosorogi. Prav v tej ogradi se je skotila naša Svea. Ker bi transport z letalom skupaj s prestopanjem trajal 48 ur, smo se odločili, da jo bomo prepeljali po cesti. Tako je samico geparda čakala 1.700 km oziroma 20 ur dolga pot.  Zagotovili smo ji tudi potrebno vodo, hrano in zračenje. Na rednih postankih smo spremljali njeno počutje. Žal pa se je pot v Ljubljano nepričakovano zapletla, ko je približno na polovici poti, sredi noči in neurja, zatajila elektronika avtomobila. Po prevozu vozila do najbližjega servisa in do odprave napake prihodnji dan, smo ves čas vztrajali ob njej, saj je nismo smeli pustiti brez nadzora. Takoj po prihodu v ZOO Ljubljana je bila nameščen v notranje bivališče, ki mu pravimo kar ''dnevna soba''. Ko se je privadila na novo domovanje, oskrbo, osebje in rutino, smo jo izpustiliv zunanji prostor.