Progasti vzorec jih dela neopazne

Tigri živijo v gozdnatih življenjskih prostorih v bližini vode. Zaradi progastega vzorca so v gozdu manj opazni. Njihova prisotnost v določenem okolju je odvisna tudi od razpoložljivosti plena. Življenjski prostori sibirskih tigrov so raznoliki gozdovi na območju vzhodne Rusije in severne Kitajske ob reki Amur, zato od tod tudi njihovo drugo angleško ime “Amur tiger” oz. amurski tiger.

Spretni lovci 

Tigri so spretni plenilci, ki v iskanju plena lahko prehodijo mnogo kilometrov. Prihuljeni k tlom se prikradejo dovolj blizu živali, da jo lahko v bliskovitem skoku napadejo in pokončajo. Plenijo jelene, bivole, lose, srne, divje svinje, poljske zajce, ježevce, langurje in makake, odvisno od podvrste. Naenkrat lahko pojedo do 18 kg mesa, nato se več dni ne prehranjujejo. Vsak tiger na leto upleni od 40 do 70 živali, pleni pa vsakih 5 do 8 dni. 

Izjemen vid

Če boste živalski vrt obiskali v mraku, bo tiger gotovo ena od živali, ki vas bo zagledala prej kot vi njo. Sibirski tigri Izjemno dobro vidijo tudi v šibki svetlobi, kar s pridom uporabljajo pri lovu. Oči imajo prilagojene na nočno gledanje. To je tanka odbojna membrana pod mrežnico, ki zbira in vrača svetlobo nazaj na mrežnico, da dobro izkoristijo najmanjšo količino svetlobe in bolje vidijo ponoči. Zaradi odbojne membrane se njihove oči v temi svetijo. Ne vidijo rdeče barve, ostale barve vidijo bolj blede. S kotički oči hitro zaznajo gibanje, nato obrnejo glavo, da jasno vidijo. Natančno ocenijo razdaljo. Bolje vidijo oddaljene kot bližnje predmete.

Skrbna mama

Sibirski tigri se parijo pozno spomladi. Samice so breje približno tri mesece in vsaki dve leti skotijo od dva do šest mladičev. Sprva slepe mladiče samica skrije v brlogu, medtem ko sama lovi. Samica ne more naloviti dovolj plena za vse mladiče, zato običajno preživita le dva, saj mladiči samostojno lovijo šele, ko so stari okoli dve leti. Čeprav se skoti približno enako število samic in samcev, je v odrasli dobi samic navadno dva do štirikrat več. Mladi samci namreč že zgodaj zapustijo rodno območje, zato so bolj izpostavljeni plenilcem in lovcem. V naravi tigri živijo do 10 let, v živalskih vrtovih do 18 in več let.

Družina mačk

Tigra uvrščamo v družino mačk (Felidae). Njegovi najbližji sorodniki so levi, leopardi, jaguarji in snežni leopardi. V ujetništvu so tigre že uspešno križali z levi. Najbolj poznan je križanec leva in tigrice, t.i. liger, ki je izjemno velika žival, težka do 400 kg. V Evropskih živalskih vrtovih ne spodbujamo križanja različnih vrst velikih mačk, saj si prizadevamo ohranjanje naravnih vrst in podvrst.

Štiri podvrste tigrov so že izumrle

Poleg sibirske podvrste poznamo še šest danes živečih podvrst tigra in štiri podvrste, ki so izumrle v 20. stoletju. Bengalski tiger (P. tigris tigris) je najštevilčnejša podvrsta, ki je razširjena v Indiji, Nepalu, Butanu in Bangladešu, najbolj ogroženi pa sta sumatrska in južnokitajska podvrsta, slednja je najverjetneje v naravi že izumrla. Redki in ogroženosti podvrsti sta še indokitajski in malajski tiger. Izumrle podvrste pa so balijski, kaspijski, trinilski in javanski tiger.