Prometni ZOO z živalskimi vzorniki

Biološka dogodivščina: Divjinske živali v prometu

Kaj pa živali počnejo na cesti?

Človek je zgradil ceste v naravnem okolju divjinskih živali in jim s tem presekal starodavne stečine. Živali se cestam želijo izogniti, saj jih promet plaši, vendar jih morajo pogosto prečkati. Na cestah tudi iščejo hrano ali se grejejo na toplem cestišču. 

Prometna dogodivščina: Prehodi za živali

Kako človek pomaga živalim pri prečkanju ceste?

Ob avtocestah stojijo visoke ograje, zeleni mostovi ali pa podhodi. Divjad odvračajo od cest modri odsevniki, ki se zasvetijo zaradi avtomobilskih luči ali pa avtomobili aktivirajo nam neslišen visok zvok posebnih naprav. Ponekod na Kočevskem svetlobna signalizacija opozori voznika na previdnost, kadar se v bližini ceste zadržuje divjad.

Biološka dogodivščina: Zakaj imajo zebre proge

Zakaj imajo zebre proge?

Proge ščitijo zebre pred piki žuželk ter pomagajo pri uravnavanju telesne temperature. Po progah so zebre zelo prepoznavne. Po vzorcu se med seboj razlikujejo, tako kot mi po obraznih potezah in prstnih odtisih.

Prometna dogodivščina: Pravilno prečkanje ceste pri zebri

Zakaj prehodu za pešce rečemo zebra?

Bele proge na temni podlagi cestišča so nam zelo dobro vidne in spominjajo na vzorec zebre. Z njimi pri nas označujemo prehod za pešce, ki ga tudi imenujemo zebra.

Cesto prečkamo po desni strani zebre, ko se prepričamo, da je varno. Najprej se ustavimo pred robom pločnika, pogledamo levo, desno ter še enkrat levo, in če ni vozila prečkamo cesto.   

Biološka dogodivščina: Živalske stečine antilop

Ali tudi v živalskem svetu obstajajo poti in ceste?

V savani antilope sledijo stečinam. Tako imenujemo pot ali stezo, po kateri hodi različna divjad.

Stečine antilop vodijo do vodnih virov, najboljših pašnikov, v skrite doline, do najlažjih prehodov čez reke ter zaraščenih terenov.

Prometna dogodivščina: Pojmi v prometu

Kakšne poti pa izbira človek?

Tako kot živali tudi človek v naravi izbira utrjene poti in ne pleza čez grmovje. V urbanem okolju potujemo po pločnikih, kolesarskih stezah in cestah.

Po pločniku hodimo po desni strani, kjer ni pločnika, hodimo po levi strani, da hitreje opazimo približujoče se vozilo in se mu po potrebi umaknemo.

Biološka dogodivščina: Posebne žuljevine kamele

Zakaj kamel med hojo in ležanjem ne motijo ostri kamni in puščavski pesek?

Kamele imajo na prsih, kolenih, komolcih in podplatih odebeljeno kožo, ki jo imenujemo žuljevine.

Njihove podplate varujejo pred ostrimi kamni in vročim peskom. Žuljevine na prsih, komolcih in kolenih pa kožo varujejo pri ležanju na ostrem puščavskem pesku.

Prometna dogodivščina: Pomen ščitnikov v prometu

Kako pa se mi zaščitimo, ker nimamo žuljevin?

Žuljevine zelo spominjajo na ščitnike, ki jih uporabljamo pri kotalkanju in rolanju. Kolena, komolce in zapestja zaščitimo z anatomsko oblikovanimi ščitniki, ki se dobro prilegajo našim sklepom.

Zunaj so iz trdnega ogrodja s polnilom iz mehke pene, ki ublaži udarce ob padcu, da se sklepi ne poškodujejo.

Biološka dogodivščina: Značilnosti oklepa želve

Ali želva lahko zleze iz svojega oklepa?

Želve imajo koščena vretenca in rebra zraščena z notranjo stranjo oklepa, iz koščenih in roženih lusk.

V nevarnosti želva mehke dele, kot so glava, rep in noge, potegne v oklep, ki ji nudi dobro zaščito pred plenilci.

Prometna dogodivščina: Pomen hrbteničnika za zaščito v prometu

Kdo ali kaj je hrbteničnik?

Sliši se kot priimek, vendar je hrbteničnik zaščita za hrbet, ki ji pravimo tudi želva. Prav pride pri kolesarjenju čez drn in strn, pri smučanju, deskanju ali jahanju.

Plošče so narejene iz posebne plastične mase in omogočajo pregibe naprej. Pod ploščami je zelo gosta pena, ki blaži udarce.  

Biološka dogodivščina: Koščene luske pasovca

Kako se pasavec zaščiti pred plenilci in poškodbami?

Pasavce prekrivajo trde poroženele plošče, ki njihovo telo varujejo pred plenilci in poškodbami. Trde plošče imajo tudi na vrhu glave in zgornji strani nog.

Ob nevarnosti se zvijejo in takrat pod roženi oklep potegnejo občutljivo glavo in noge, da izgledajo kot nekakšna čelada.

Prometna dogodivščina: Pomen zaščitne čelade v prometu

Preden zajahaš kolo, si na glavo povezneš …?

Čelado, seveda! V naši glavi se nahajajo možgani, ki so zelo občutljivi na udarce.

Če pri padcu udariš z glavo ob cestišče, te čelada varuje pred topim udarcem s tem, da sprejme energijo udarca in zavaruje glavo pred poškodbo.

Biološka dogodivščina: Odsevno oko leva

Zakaj se oči leva v temi svetlikajo?

Oči levov (tudi drugih mačk, psov in goveda) vsebujejo posebno odbojno plast, sestavljeno iz kristalčkov, ki se znanstveno imenuje tapetum lucidum.

Odbojna plast odbije svetlobo, podobno kot ogledalo in dodatno vzdraži paličice (to so čutne celice, ki se odzivajo na svetlobo). Levi najbolje vidijo ob zori in v mraku, v popolni temi pa tudi levi nič ne vidijo.

Prometna dogodivščina: Pomen odsevnikov in kresnic v prometu

Le kaj se svetlika v temni noči?

V temni noči se svetlikajo odsevne zapestnice, odsevni trakovi na oblačilih in kresničke, kadar jih osvetli svetlobni žarek avtomobilskih luči.

Kresnička je ime za majhen predmet, ki ima v notranjosti veliko drobnih odsevnih prizem. Ko jo osvetimo, se svetloba žarka razporedi po notranjosti kresničke, da se zdi, kot bi svetila. Zato nas vozniki v temi na cesti hitreje opazijo.

Biološka dogodivščina: Opozorilne barve močerada

Le kaj nam sporoča rumeno-črni vzorec močerada?

Rumeno ali rdeče-črn vzorec v naravi opozarja druge živali na nevarnost, strupenost ali neužitnost. Močeradi imajo na glavi zaušesne strupne žleze.

Če jih kakšen sesalec ugrizne, se strupena snov hitro vsrka skozi sluznico ust in preide v kri, kar je zanje zelo neprijetno, za manjše pa celo usodno.

Prometna dogodivščina: Pomen barv v prometu

Katere barve označujejo nevarnost na cesti?

Barve, ki delujejo v naravi, tudi nas opozarjajo na nevarnost. To sta rdeča in rumena. Prav zato je semafor za pešce opremljen z rdečo lučjo, ki opozarja na nevarnost. Takrat obstanemo na robu cestišča ter počakamo na zeleno luč, ko lahko varno prečkamo cestišče. Rumena luč pa opozarja pešce in voznike na previdnost.

Delavnice za šolarje in druge obiskovalce bodo potekale:

Vsako dopoldne med tednom se nam bo med 9. in 12. uro pridružil tudi policist in mestno redarstvo, ki bosta obiskovalcem predstavila pomembne napotke za varno udeležbo v prometu.

Za vrtce in prvo triado osnovnih šol Mestne občine Ljubljana sta vstop in udeležba na delavnicah Prometnega ZOO ob predhodni rezervaciji na e-naslov narocila@zoo.si brezplačna.