-
Več
-
Več
-
Več
-
Več
-
Več
Prijavite se na ZOO e-novice, ki vam bodo občasno polepšale dan!
So vam všeč fotografije živalskih mladičkov? Pa videoposnetki smešnih živalskih vragolij? Radi izveste kaj novega o svetu živali, koristite posebne ugodnosti in vas zanima, kaj vse se dogaja v Živalskem vrtu Ljubljana?
Zaradi širokega jedilnika so lahko naselili velik del sveta
Rjavi medvedi so zelo razširjeni in živijo v mnogih različnih okoljih, od suhih azijskih step do zmernih deževnih in hladnih gorskih gozdov. Prvotno so rjavi medvedi poseljevali celotno Evropo, Malo Azijo ter obsežen del Azije in Severne Amerike, a jih je človek v mnogih območjih popolnoma iztrebil.
V Sloveniji živi evrazijska podvrsta rjavega medveda. Najbolj so razširjeni v območju visokega krasa ter strnjenih mešanih gozdov na Kočevskem in Notranjskem, od Trnovskega gozda in Nanosa na zahodu do Gorjancev na vzhodu, posamezne medvede pa srečamo tudi v smeri proti Julijskim in Kamniško Savinjskim Alpam.
Od mlade trave do jelena
Kot smo že omenili, so rjavi medvedi vsejede živali. Jedo vse od koreninic, jagodičevja, gozdnih plodov, gob, žuželk pa do manjših sesalcev in kopitarjev. Njihova prehrana je močno odvisna od tega, katere vrste so trenutno prisotne v njihovem okolju in se zato skozi leto spreminja.
Prehranske navade živali lahko znanstveniki natančno preučijo z analizo vsebine iztrebkov ali vsebine prebavil pri odstreljenih živalih. Za rjave medvede v Sloveniji so tako ugotovili, da na njihovem jedilniku prevladuje rastlinska hrana, med drugim: trave, žir, želod, robidnice, jabolka, hruške in drugo sadje. Od živalske hrane so raziskovalci našli: ličinke hroščev in os, mravlje, miši, srnjad in jelenjad in nekatere druge divje živali.
Poleg tega se medvedi prehranjujejo tudi z domačimi živalmi, kot so koze in ovce ter z ostanki človeške hrane, npr. pekovskim pecivom, rižem, kosmiči in drugimi zavrženimi živili, ki jih najdejo.
Samica mladiče skoti v času zimskega dremeža
Parijo se od maja do julija, oplojeno jajčece pa se sprva deli in razvije le do zelo zgodnje razvojne faze (t.i. blastociste) ter nato miruje in se v maternico ugnezdi šele kasneje, do pet mesecev po oploditvi. Temu pojavu strokovno rečemo "odložena implantacija" in je značilen za mnoge zveri.
Pri rjavem medvedu se ugnezditev navadno zgodi v novembru, ko samica pričenja z zimskim počitkom, kotitev pa med januarjem in marcem. V leglu sta najpogosteje dva mladiča, ki se skotita gola, slepa in tehtata pičlega pol kilograma. Mladiči pri samici sesajo 18 do 30 mesecev in se osamosvojijo po 2 ali 3 letih.
Rjavi medvedi rastejo še do 10. leta starosti in v naravi lahko doživijo do 30 let.
Največji rjavi medvedi živijo na Aljaski
Najbližji sorodniki rjavega medveda so ameriški črni medved, azijski črni medved in severni medved. Nekatere genetske raziskave nakazujejo, da so določene populacije rjavih medvedov celo bolj sorodne s severnimi medvedi, kot z drugimi populacijami rjavih medvedov, a v splošnem severni medved še vedno velja za neodvisno vrsto, ne za podvrsto rjavega medveda. Rjavi medvedi so zelo razširjeni in jih lahko razvrščamo v več kot deset podvrst. Poleg evrazijskega rjavega medveda (Ursus arctos arctos), ki živi tudi v Sloveniji, je zelo znana podvrsta tudi na primer ameriški grizli (Ursus arctos horribilis).
Kodiaški rjavi medved (Ursus arctos middendorffi), podvrsta rjavega medveda, ki mu pravimo tudi aljaški grizli, so največji medvedi, večji celo od belega medveda. Živijo na otoku Kodiak na Aljaski.
Živali (Animalia)
Strunarji (Chordata)
Sesalci (Mammalia)
Zveri (Carnivora)
Medvedi (Urside)
Ursus
Ursus arctos
Evrazijski rjavi medved (Ursus arctos arctos)