Zahodni šimpanz

Kraljestvo: Živali (Animalia)
Deblo: Strunarji (Chordata)
Razred: Sesalci (Mammalia)
Red: Primati (Primates)
Družina: Velike človeku podobne opice (Pongidae)
Vrsta: Šimpanz (Pan troglodytes)
Podvrsta: Zahodni šimpanz (Pan troglodytes verus)

Vsejedi gurmani
Šimpanzi so vsejedi, a pojedo mnogo več rastlinske hrane kot hrane živalskega izvora. Najraje imajo sadje, a se hranijo tudi z drugimi deli rastlin, npr. z listi, cvetovi, vršički in lubjem, občasno pa tudi z medom, žuželkami, jajci in pticami ter manjšimi sesalci. Čeprav meso predstavlja izredno majhen delež njihove prehrane, šimpanzi zelo spretno lovijo manjše opice v drevesnih krošnjah. Pogosto lovijo v skupinah, pri čemer ima vsak šimpanz v skupini točno določeno vlogo, plen razdelijo med vse udeležene in nekatere druge člane skupine. Za zahodne šimpanze je značilno, da samice lovijo druge vrste plena in pri lovu tudi večkrat uporabljajo orodje kot samci.

Zvestobe ne poznajo, imajo pa najljubše partnerje
Parijo se z več partnerji, navadno znotraj svoje skupine, včasih samice zapustijo svoje domače območje in se parijo s samci iz okoliških skupin. Nosečnost traja 34 tednov, običajno rodijo enega mladiča na vsakih pet let.

Dolgo otroštvo
Za šimpanze je značilno dokaj dolgo obdobje otroštva in mladostništva. V prvih mesecih življenja so še zelo nebogljeni, držijo se za materin trebuh in so popolnoma odvisni od njene skrbi. Pri dveh mesecih se mladi šimpanzi naučijo samostojnega sedenja, pri treh se začnejo od matere učiti samostojne hoje, kasneje pa še plezanja. Tako kot človeški otroci imajo najprej mlečne zobe, ki jim pričnejo izpadati pri treh letih. Njihovo otroštvo traja do približno petega leta starosti, do devetega leta jih lahko štejemo za mladostnike.

Najbližji sorodniki človeku
Šimpanze poleg goril in orangutanov suvrščamo med človeku podobne opice. Najožji sorodniki navadnih šimpanzov so bonobi, ki so jih včasih imenovali kar pritlikavi šimpanzi, danes pa vemo, da gre za samostojno vrsto. Ti dve vrsti sta tudi človekova najbližja sorodnika. To seveda ne pomeni, da smo se ljudje 'razvili iz šimpanzov', kot včasih slišimo, ampak da smo imeli skupnega prednika. Znanstveniki na podlagi fosilnih ostankov in genetskih raziskav sklepajo, da so skupni predniki ljudi in šimpanzov živeli pred približno 7 milijoni leti.

Navadne šimpanze razvrščamo v 4 podvrste
- Zahodni šimpanzi (P.t. verus), ki živijo v zahodni Afriki od Senegala do Nigerije.
- Nigerijski šimpanzi (P.t. vellerosus), ki so skrajno ogroženi in živijo na vojnih in povojnih območjih Nigerije in Kameruna.
- Vzhodni šimpanzi (P.t. scweinfurthii), ki so v naravi najštevilčnejši in živijo v območju Konga, Srednjeafriške republike, Ugande, Ruande in zahodne Tanzanije.
- Osrednji šimpanzi (P.t. troglodytes), ki živijo na južnem delu Kameruna, v Gabonu in SZ Kongu.