Žirafa

Vodenja za šole in naključne obiskovalce

Žirafe obiščemo na Učnih urah, Večurnih vodenjih in Dogodivščinah z živalmi.

Vsakodnevna oskrba

Prav vsak dan oskrbniki pograbijo in odstranijo vse iztrebke ter ostanke vej in lucerne. Pregledajo in očistijo napajalnik. Pregledajo ograjo, mrežasto zaščito na deblih dreves in električnega pastirja. Ker so žirafe več kot tono težke živali in lahko močno brcnejo, se oskrbniki nikoli ne zadržujejo v istem prostoru z njimi. Iz prostora v prostor jih premeščajo s pomočjo loput, ki se od zunaj daljinsko odpirajo.

Ločijo barve in oblike
Ker žirafe ločijo barve, ima vsaka naša žirafa svojo tarčo, ki se po barvi in obliki razlikuje od ostalih tarč. Tarča imenujemo pripomoček, ki se mu žirafa pri treningu na željo oskrbnika približa in se ga dotakne, za kar je nagrajena s priboljškom. Ob pomoči tarče in klikerja redno treniramo naše žirafe. Zato jih lahko brez stresa zanje ali uspavanja tehtamo, cepimo, rentgensko slikamo in po potrebi dajemo zdravila.

Obožujejo lubenico in čebulo
Hranimo jih z lucerno, vejami vrbe, kostanja, leske, breze in hrasta ter listi robide. Ponudimo jim tudi narezano zelenjavo, npr. korenje, čebulo, peteršilj, zeleno, rdečo peso. Del obroka so tudi posebni briketi za žirafe, ki jih uvažamo z Nizozemske. Odrasli samci na dan pojedo do 20 kg hrane. Za priboljšek dodajamo navrtane melone in lubenice, ki jih dolbejo z jezikom.

Evropski vzrejni program

Rotschildske žirafe gojijo v 85 ZOO-jih in sicer okoli 150 samcev in nekaj več kot 200 samic. Povprečno se letno skoti okoli 40 mladičev. V ZOO Ljubljana gojimo dva samca podvrste rothschildska žirafa. V evropskem vzrejnem programu sodelujemo z vzrejo presežnih samcev.

Rastko

Rastko je v ZOO Ljubljana prišel skupaj s Cvetom, s katerim sta skupaj odraščala v ZOO Olomouc, zato jima je bilo lažje ob selitvi v ZOO Ljubljana.