Grivasti volk

Novo domovanje grivastih volkov

Grivasti volkulji sta naselili nekdanjo ogrado gepardov, ki se nahaja kmalu za bazenom z morskimi levi oziroma takoj za ogrado črnovratih labodov in močvirskih sklednic. Njuna ograda je prostorna, odprta in raznolika – polna naravnega rastlinja, kot so drevesa, grmi in visoke trave, ki ponujajo številna skrivališča. Dostop imata tudi do ribnika, iz katerega tudi pijejo ter jim popestri okolje. Čeprav grivasti volkovi niso ljubitelji plavanja, živijo v naravi tudi na območjih mokrišč, poplavnih travnikov in močvirij, zato se lahko občasno sprehodijo tudi skozi plitvo vodo. Pri nas imajo tako pogoje, ki posnemajo raznolike pokrajine Južne Amerike, kjer so razširjeni od suhih travišč do sezonsko poplavljenih savan in grmišč. Njuno novo okolje vključuje tudi zavetna območja in brloge za počitek ter vedno dostopen notranji prostor, kjer najdeta zavetje.
 
Vodenja za šole
Grivasti volkulji sta dobrodošla pridobitev v ZOO Ljubljana. S šolskimi skupinami na enournem in večurnem vodenju lahko ob njima spoznavamo vrstno pestrost divjih psov.

Vsakodnevna oskrbniška opravila

Oskrbniki grivasti volkulji oskrbujejo v prostem kontaktu, kar pomeni, da si hkrati delijo isti prostor. Ko v ogrado vstopi oskrbnik, se umakneta v oddaljeni del, kjer počakata, da oskrbniki pregledajo in počistijo ogrado ter ju oskrbijo s hrano. 

Trening
Selitev živali iz enega živalskega vrta v drugega zanje predstavlja določen stres. Zato nekaj časa traja, da se živali navadijo na novo okolje. Šele sčasoma bodo oskrbniki lahko začeli tudi s preprostejšimi veterinarskimi treningi, s katerimi živali animiramo ter poskrbimo, da z nami lažje sobivajo. Pri grivastih volkuljah bodo potekali treningi za veterinarske preglede s čim manj stresa.

Kaj jedo grivasti volkovi v ZOO Ljubljana
Volkulji v ZOO Ljubljana uživata kar tri obroke na dan. Njuni jedilniki so raznoliki in skrbno pripravljeni:
- med kuhanimi jedmi dobita riž, krompir, topinambur in jajce,
- med zelenjavo papriko, rdečo peso, paradižnik, kumare, korenje, bučke in jajčevec,
- od sadja banane, jabolka, grozdje in melone,
- prepelice, piščanci, podgane, miši in žuželke (trikrat tedensko),

- pasji briketi.

Potencialno ogrožena vrsta

Grivasti volk je na Rdečem seznamu ogroženih vrst Svetovne zveze za varstvo narave – IUCN (2015) uvrščen kot potencialno ogrožena vrsta. Stanje populacije v divjini je trenutno neznano, saj jih je zaradi skritega načina življenja težko natančno prešteti. Vendar pa obstaja zaskrbljenost za lokalno upadanje populacije in morebitno lokalno izumrtje predvsem zaradi zmanjševanja življenjskega okolja in tudi vse več povozov, ki so verjetno posledica krčenja okolja in naraščanja števila cest.

V ZOOJIH je okoli 300 grivastih volkov

Trenutno je v živalskih vrtovih nekaj več kot 300 grivastih volkov, približno polovica jih je znotraj Evropske zveze živalskih vrtov in akvarijev (EAZA) in so del Evropskega programa vzreje ogroženih vrst - EAZA Ex situ programa (EEP), kar pomeni, da se za njih vodi rodovna knjiga in spremlja genetika. Njihovi premiki med živalskimi vrtovi, razmnoževanje in oskrba se odvijajo na podlagi priporočil koordinatorja za to vrsto. Glavni namen reje v živalskih vrtovih je zagotoviti rezervno populacijo v primeru drastičnega upada v naravi. So pa tudi ambasadorji, prek katerih  izobražujemo javnosti o vplivu potrošniških navad, kot je na primer poraba soje, saj le-to močno vpliva na krčenje njihovega okolja in posledično na preživetje te vrste. Program želi podpreti tudi raziskave na področju zdravja živali, kot so na primer tveganja za dovzetnost bolezni, ki se potencialno lahko prenašajo z domačih psov, saj so zaradi krčenja njihovega življenjskega okolja ter mnogo prostoživečih domačih psov v vse večjem stiku. Velik poudarek je tudi na pridobivanju znanja o reprodukciji in visoki umrljivosti mladičev ter finančni podpori projektom, ki potekajo neposredno v njihovem okolju – varovanje okolja, osveščanje o pazljivi vožnji po cestah, spremljanje populacije. 

Poleg zgoraj navedenih vlog pri ohranjanju vrste ima program tudi potencial za izobraževanje obiskovalcev o biološki edinstvenosti te vrste. Grivasti volkovi se ekološko razlikujejo od drugih vrst psov zaradi svoje prehrane in pojavljanja v travniških okoljih. Poleg tega so edini veliki psi iz Južne Amerike in zaradi svojega neobičajnega vedenja volkov predstavljajo zanimiv primer za izobraževanje.

Grivasti volkulji, sestri Bella in Rosa, sta v ZOO Ljubljana pripotovali kot enoletni mladički iz ZOO Brna na Češkem. V njuni družini sta se skotila še dva brata. Imeni sta prejeli že v Brnu – Bella, ker je bila že kot mladiček prava »lepotica« in zaradi svetlejše barve kožuha, Rosa pa po rožnati oznaki, s katero so jo takrat ločevali od sestre in bratov. Vsaka kaže svoj značaj: Bella je radovednejša in pogumnejša – prva je pokukala iz transportnega zabojnika ter raziskala notranji prostor, pa tudi zarenčati ali celo zalajati zna na oskrbnike. Zdi se, da dobro ve, kaj hoče. Rosa pa je nekoliko temnejša in zaenkrat bolj mirna ter zadržana – a nič manj posebna.
Pričakovana življenjska doba grivastih volkov v živalskih vrtovih je 12 do 15 let, v naravi ni znana.