Perzijski leopard

Ta najbolj ogrožena podvrsta leopardov je ambasador leopardov v naravnem okolju.
Vodenja za šole in naključne obiskovalce
Perzijska leoparda obiščemo na Učnih urah, Večurnih vodenjih in Dogodivščinah z živalmi.
 

Šestdelna ograda
Ograda leopardov je šestdelna. Vsebuje dva notranja, dva srednja in dva zunanja prostora. Vsi deli so med seboj povezani z loputami, ki se odpirajo od zunaj, tako da oskrbniki nikoli niso v istem prostoru z leopardi, kar bi bilo zanje zelo nevarno.
Oskrbniki vsak dan očistijo iztrebke in ostanke hrane iz ograde, zamenjajo vodo in ju nahranijo. V ogrado dodajajo različne igrače, s katerimi popestrimo njun dan. Tedensko vsak leopard poje okoli 10 kilogramov hrane. To so lahko miši, podgane, kunci, piščanci, prepelice, kokoši, drobnica ali pa govedina z veliko kostjo. Dodajamo tudi vitamine in minerale za velike mačke.

Evropski vzrejni program
V Evropskem vzrejnem programu je okrog 100 perzijskih leopardov. Evropski živalski vrtovi se povezujemo z živalskimi vrtovi po svetu zaradi izmenjave živali in pridobitve novih živali, ki niso v sorodstvu s temi v Evropi, z namenom vzrediti genetsko kar najbolj pestro populacijo.
 

Zgodovina perzijskih leopardov v ZOO Ljubljana
Perzijske leoparde gojimo v ZOO Ljubljana od leta 1998, ko je k nam, iz ZOO Bojnice na Češkem, prišel prvi triletni samec z imenom Barnie. Tri leta pozneje se mu je pridružila samica Akira, ki se je skotila v ZOO Hannover. Dobro sta se razumela, vendar nikoli nista imela mladičev. Leta 2006 smo jo oddali v ZOO Jeruzalem, ker je mednarodni koordinator za to vrsto ugotovil z novimi genetskimi analizami, da genetsko nista skladen par. Še isto leto smo Barniju pripeljali novo, mlado samico Širin. Tri leta pozneje sta nas nagradila z mladiči. Barnie je, v visoki starosti, zaradi bolezni poginil leta 2014. Širin pa smo leta 2015 pripeljali samca Kiana iz Nemčije in sedaj ponovno upamo, da bo imela mladiče.