Kaj bomo počeli?
 

Raziskovali bomo kaj je v jajcu in iz katerih snovi je. Pestovali bomo žive piščance, ugotavljali, kako vemo, kdaj je jajce sveže, staro, surovo ali kuhano ter opazovali jajca v inkubatorju in piščance pri izvalitvi. Spoznavali bomo simboliko kuncev in zajcev v velikonočnem času ter se naučili, kakšna je razlika med glodavci ter kunci in zajci.

 

Delavnice bodo potekale vse od 30. marca do 1. aprila, od 15. do 17. ure.

 

Ne spreglejte!
 
·      Interaktivna zvočna tabla
V lanskem letu je pri nas zaživela tabla, kjer se lahko preizkusite v prepoznavanju ptic po njihovem oglašanju, ki živijo v urbanem gozdu Rožnika.

 

·      Velikonočne popestritve za živali
Potekale bodo od 30.3. - 1.4. 2024. Več

 

Dobrodošli pri nas!

 

Živali in prazniki
 

Živali so bile v središču človeških praznovanj skozi čas in prostor. V mnogih kulturah pomen domačih živali presega zgolj prehrano in obredna žrtvovanja živine, saj se uporabljajo za označevanje posebnih priložnosti, kot so verski prazniki. Piščanci, zajci, kunci in ovce so zelo tesno povezani s praznovanjem velikonočnih praznikov. Jagnje, ki se skoti na pomlad, je simbol nežnosti, medtem ko naj bi velikonočni zajec, ki ga otroci tako z veseljem pričakujejo prinašal pirhe.

 

O izvoru velikonočnega zajca
 

Povezava med veliko nočjo in zajci sega nazaj v zgodovino. V času posta so se ljudje po krščanski tradiciji odrekali mesa, uživali pa so le ribe. Obstajali so prigrizki iz mladih zajcev, ki niso veljali za pravo meso in je bilo uživanje tega nežnega mesa dovoljeno. V šestem stoletju so zajce udomačili menihi, ki so s posebnim dovoljenjem uživali nerojene zarodke in novorojene zajčke. Domnevali so, da ker mladi zajčji zarodki izvirajo iz vodnega okolja, spominjajo na ribe in jih je dovoljeno jesti. Tovrstni prigrizek je bil znan že v rimskih časih in ga je v prvem stoletju n. št. opisal Plinij starejši kot "najbolj nežna hrana". Pravzaprav pa je zajec vsaj v Angliji bolj zgodovinsko vpleten v božični čas, kot pa v velikonočni, saj so jih velikokrat pripravili za božično pojedino. Na primer, leta 1240 je Henrik III naročil 500 zajcev iz svojih posesti za svojo božično pojedino. Enajst let kasneje, leta 1251, je svojim božičnim gostom postregel s 450 zajci, skupaj s stotinami drugih eksotičnih lovnih živali, vključno z 290 fazani in 120 pavi.

 

Velikonočni zajec je bil omenjen prvič leta 1682 v povezavi z iskanjem velikonočnih jajčk v protestantskih območjih Nemčije. Velikonočnega zajčka so povezali s pogansko boginjo Eostre (anglosaški boginji obnove in pomladanskega enakonočja), poganom je bil zajec sveta žival kot simbol plodnosti in sta ga brata Grimm v svojih pravljicah omenila tolikokrat do te mere, da se je ta povezava z boginjo Eostre začela dojemati kot skorajšnje dejstvo. Nobeden od teh scenarijev ni bil obravnavan z arheološkega vidika, in obstaja neznanka, ali je med Eostro in rjavim zajcem obstajala poglobljena verska povezava. Velika noč torej izvira še iz poganske vere, po kateri so praznik tesno povezovali s cikli zemlje in so aktivno praznovali pomladansko enakonočje. Prvi krščanski cerkveni koncil je določil, da se velika noč praznuje na nedeljo po prvi polni luni pomladanskega enakonočja.