O mednarodnem dnevu gepardov

Dr. Marker je 4. decembra razglasila za mednarodni dan geparda v spomin na Khayama, geparda, ki ga je, kot mladiča vzgojila v živalskem vrtu Wildlife Safari v Winstonu, Oregon. Dr. Marker je Khayama leta 1977 pripeljala v Namibijo v okviru pionirskega raziskovalnega projekta, v katerem je želela preučiti, ali je mogoče geparde povezane s človekom naučiti naravnega vedenja plenjenja, kot obstaja v naravi. Njeni napori so bili uspešni. Toda med tem potovanjem je Dr. Marker opazila napačno postopanje kmetov, ki geparde odstranjujejo iz svojega okolja, saj jih dojemajo kot grožnjo svoji živini. Leta 1990 je iz tega nagiba ustanovila Fundacijo za varstvo gepardov (CCF) in se preselila v Namibijo, da bi omilila konflikt med kmeti in gepardi. Zaradi svoje povezanosti in izkušnje z gepardom Khayom je dr. Marker posvetila. 4. december, ki je tudi rojstni dan Khayama, najhitrejšemu kopenskemu sesalcu.

CCF (Fundacija za varstvo gepardov)

Fundacija za varstvo gepardov (CCF) je vodilna pri raziskavah in varstvu gepardov ter si prizadeva za njihovo ohranitev v divjini. CCF je razvila niz programov, ki temeljijo na svojih raziskavah, da bi naslovila grožnje gepardu in njegovemu ekosistemu. V 80. letih prejšnjega stoletja je znanstvena raziskava gepardov, ki so jo izvajali CCF in njegovi sodelavci, osredotočila na različne vidike biologije gepardov. Raziskovalne teme so vključevale genetiko, reproduktivno fiziologijo in virologijo. Zgodnje študije so prepoznale omejeno genetsko variacijo geparda. To pomeni da so si gepardi med seboj zelo podobni. Zaradi te omejene raznolikosti v njihovih genih imajo gepardi manj možnosti za raznoliko potomstvo. To lahko povzroči težave, saj so manj prilagodljivi na spremembe v okolju in so bolj nagnjeni k genetskim boleznim. Ugotovitve so identificirale reproduktivne in zdravstvene težave, ki so prisotne pri tej vrsti po vsej njeni razširjenosti. CCF med drugim vzreja pasme psov, ki že tisočletja varuje drobnico pred plenilci v Turčiji. Kužke namestijo kmetom živine, da se navežejo na čredo in s svojim glasnim laježem odganjajo morebitne plenilce.
Za več informacij obiščite www.cheetah.org.

O dr. Laurie Marker

Dr. Laurie Marker je biologinja - priznana in vodilna strokovnjakinja za geparde na svetu. S svojim delom z gepardi je začela leta 1974 v oregonskem živalskem vrtu, leta 1977 pa je začela pionirsko raziskovanje v Namibiji. Dr. Markerjevo zgodnje delo je pomagalo ugotoviti pomanjkanje genetske raznolikosti pri tej vrsti. Med raziskovanjem v Namibiji je spoznala, da kmetje pobijajo na stotine gepardov letno, ker jih dojemajo kot grožnjo. Situacija je postavila temelje za njeno dolgoletno raziskovanje biologije, ekologija in strategije za varstvo gepardov ter zmanjšanje konfliktov vključujejo različne pristope, ki so usmerjeni v ohranjanje te ogrožene vrste in vzpostavljanje ravnotežja med človekom in divjino. Dr. Laurie Marker, ki ima obsežno znanje na področju gepardov, je ključna osebnost pri teh prizadevanjih.

Svojevrstne velike mačke

Gepardov kožuh ima temne črne pike, pikasta pa je tudi koža pod dlako. Pike uporablja za kamuflažo med lovljenjem plena in skrivanje pred plenilci. Posebnost njihovih tačk, ki delujejo kot profil pnevmatik je da omogočajo večjo trakcijo pri hitrih zavojih, kar je ključno pri lovu. Črna solzna črta ščiti oči gepardov pred sončnim bleščanjem. Dolg mišičast rep služi kot krmilo in stabilizator ter igra vlogo pri signalizaciji mladičem.

Izginjanje iz naravnega okolja

V zadnjih 100 letih je svet izgubil 90% divje populacije gepardov, kar poudarja nujnost ohranitve vrste. Lokalni pastirji in omrežja cest predstavljajo pomembne grožnje preživetju gepardov. Fundacija za ohranjanje gepardov (CCF) deluje po vsej Afriki in si prizadeva rešiti to vrsto v celotnem naravnem območju.

Status azijskega geparda v Iranu

Globalna razširjenost azijskega geparda je danes omejena samo na osrednjo planoto Irana, kjer prebiva na približno 242.500 km2. V nasprotju z približno 11% nekdanjega območja, ki gosti afriške geparde, trenutno območje za azijske geparde še vedno obsega skoraj 23,2% njihove zgodovinske razširjenosti. Kljub temu, da je obstoječa populacija azijskih gepardov izjemno majhna in krhka, je razpoložljivost obsežnih površin bivališč pomembno upanje za ohranitev azijskih gepardov. Iran si zasluži pohvalo za svoja prizadevanja za ohranjanje zadnjih azijskih gepardov, vendar pa prihodnost te edinstvene populacije ni zagotovljena. Nedvomno bo azijski gepard ostal popolnoma odvisen od učinkovitih ukrepov za ohranjanje, pri čemer bo povečanje usklajevanja na nacionalni ravni in večje vlaganje mednarodne skupnosti za ohranjanje bistveno.

Neposredne grožnje gepardom

Lokalni pastirji, ki ne nadzorujejo psov, predstavljajo pomemben vzrok smrti gepardov, saj dojamejo geparda kot grožnjo živini. Hitro rastoča omrežja cest predstavljajo nevarnost za geparde. Lokalni pastirji so trenutno najpomembnejši vzrok smrti, ki ga povzroča človek, običajno v povezavi z pastirskimi psi. Pastirji v Iranu le malo skrbijo za nadzor psov, znano pa je, da nenadzorovano nadlegujejo divje živali, vključno z gepardi. Medtem ko so dokazi o napadih gepardov na domače živali v Iranu redki, večina ubojev gepardov s strani pastirjev temelji na predsodku do gepardov. Verjetneje so srečanja med pastirji in gepardi verjetno slučajna, saj so slednji zelo redki in se izogibajo stikom z ljudmi. Ni znanih zapisov, da bi gepardi nadlegovali živino v vaseh ali ogradah. Poleg tega iranske oblasti zelo strogo sankcionirajo ubijanje gepardov, vključno z zaporno kaznijo in visokimi globami.

Skoraj enako pomemben vir smrtnosti predstavljajo obsežna in hitro rastoča omrežja cest v Iranu. Med leti 2001 in 2012 so predstavljala 75% cestnih smrti gepardov v državi. Glavne avtoceste ne potekajo ali so daleč od vseh drugih rezervatov gepardov, kjer so lokalne ceste manj obremenjene, kar nekoliko omili nevarnost trčenja gepardov.

Načini pomoči z zmanjševanjem grmičevja in s pomočjo psov

Projekt Bushblock se osredotoča na zmanjšanje količine grmičevja, kar izboljšuje pogoje za geparde in spodbuja sobivanje z lokalnimi skupnostmi. Skupaj z izobraževanjem kmetov, ozaveščanjem javnosti in trajnostnimi projekti, kot je projekt Bushblock, je cilj ohranjati naravno ravnotežje med gepardi, njihovim habitatom in ljudmi.
Program za pse za varovanje živine je bil prvič predstavljen s strani CCF Namibija leta 1994 in je bil eden njihovih najuspešnejših programov za pomoč pri reševanju divjih gepardov. Ta metoda nadzora plenilcev je pomagala kmetom razumeti, da lahko ljudje in divje živali sobivajo, ter pripomogla k zmanjšanju števila poginulih gepardov. Odkar se je začel program za pse za varovanje živine, je bilo več kot 750 psov nameščenih v Namibiji, Južni Afriki in Tanzaniji. Ti posebni psi, vzrejeni in gojeni na modelni kmetiji pri CCF Namibija, se brezplačno ali za simbolično plačilo podarijo namibijskim kmetom, ko so stari približno 8 tednov. Mladički se navežejo na svoje črede in glasno lajajo, kadar opazijo geparda ali plenilca, s čimer prestrašijo napadalca. Večina kmetov poroča o 80% do 100% zmanjšanju napadov na živino s strani gepardov in drugih plenilcev.

Program v ZOO Ljubljana ob mednarodnem dnevu gepardov

Na mednarodnem dnevu gepardov se bomo igrali igro kako hitro tečeš in spoznavali biološke značilnosti geparda, ki mu pomagajo pri hitrem teku.

Pridružite se nam 2. in 3. decembra 2023, od 14. do 16. ure.

Lepo vabljeni!