-
Več
-
Več
-
Več
-
Več
-
Več
Prijavite se na ZOO e-novice, ki vam bodo občasno polepšale dan!
So vam všeč fotografije živalskih mladičkov? Pa videoposnetki smešnih živalskih vragolij? Radi izveste kaj novega o svetu živali, koristite posebne ugodnosti in vas zanima, kaj vse se dogaja v Živalskem vrtu Ljubljana?
Uporaba orodja
Ljudje smo do nedavnega verjeli, da smo edini, ki znamo izdelati in uporabljati orodja, a se je izkazalo, da je tega sposobnih še kar nekaj živalskih vrst. Prav šimpanzi so bili prve ne-človeške živali, pri katerih smo ljudje opazil in zabeležil uporabo orodja. Različne šimpanzje populacije poznajo različna orodja, na primer: paličice posebej oblikovane za lovljenje termitov ali kamnito orodje za tretje oreščkov in celo koničasto orodje za lov. Znanje o izdelavi in uporabi orodja se znotraj skupine prenaša iz roda v rod.
Ogled hranjenja šimpanzov
Večkrat na teden si lahko ogledate hranjenje šimpanzov, ko jim oskrbniki prinesejo nov zelenjavni obrok, ki ga včasih skrijejo v poseben sod z odprtinami. Šimpanzi pa morajo rešiti uganko, kako priti do slastne zelenjave.
Vodenja za šole in naključne obiskovalce
Skupino šimpanzov obiščemo na Učnih urah, Večurnih vodenjih in Dogodivščinah z živalmi.
Zelenjavna prehrana
Šimpanzom trikrat dnevno prinašamo svežo hrano. V preteklosti je prevladovalo sadje, vendar nova spoznanja ugotavljajo, da naše sadje vsebuje več vode in sladkorjev kot tisto v divjini, kateremu je po sestavi bolj podobna naša zelenjava. Zato smo sadje skoraj popolnoma ukinili. Jutranji obrok sestavljajo posebni briketi za šimpanze, ki jih uvažamo iz tujine, veje z listi ali regrat ter zeliščni čaj z medom ali pomarančni ali limonin sok. Opoldanski obrok sestavlja listnata zelenjava kot je radič, kitajsko zelje, špinača, blitva, motovilec, berivka, vrtna kreša, cikorija, peteršilj ter zelenjava kot je korenje, repa, koleraba, bučke, paprike, pesa in redkev. Za posladek dodajamo kuhan krompir, kuhana jajca, oreščke, sončnična semena, med in žuželke. Za večerjo pa dobijo kuhan riž, proseno ali ajdovo kašo, čemur dodajamo listnato zelenjavo ter stročji fižol, brokoli in cvetačo ter kumare, čebulo in svež grah. Hrano tehtamo, vsak šimpanz poje približno dva kilograma in pol hrane na dan. Vseskozi pa imajo na voljo svežo vodo, ki jim jo oskrbniki prinašajo v plastenkah, iz katerih pijejo.
Dnevna popestritev
Njihov vsakdan popestrijo prijazni in spoštljivi obiskovalci, ki jih dnevno obiskujejo. V domovanju imajo šimpanzi različna plezala s podesti in gugalnimi mrežami, kjer si delajo gnezda, v katerih spijo. Oskrbniki pa jim prinašajo različne predmete s katerimi se zaposlijo. To je lahko plastičen sod z odprtinami, skozi katere morajo izbezati hrano, plastenke različnih oblik, žoge, kartonske škatle napolnjene s slamo in oreški ter zavezane nogavice s suhim sadjem.
V živalskih vrtovih
V evropskih živalskih vrtovih gojimo okoli 250 predstavnikov podvrste zahodni šimpanz. Cilj je povečati populacijo na 500 osebkov in s tem zagotoviti zdravo populacijo v živalskih vrtovih. Rodovno knjigo vodijo v ZOO Kopenhagen.
Živalski vrt Ljubljana je član Evropske zveze živalskih vrtov in akvarijev - EAZA. V okviru te zveze deluje svetovalna skupina za človeku podobne opice, v kateri koordinator iz ZOO Kopenhagen vodi rodovno knjigo za vse šimpanze v evropskih živalskih vrtovih. V naravi živijo 4 podvrste šimpanzov. Zaradi nujne potrebe po omejevanju rojstev pri šimpanzih v ujetništvu, zaradi pomanjkanja ustreznih kapacitet, zaradi njihove dolge življenjske dobe ter zaradi ogroženosti v naravi, je leta 1995 nastala pobuda, da bi z genetskimi raziskavami določili podvrste šimpanzov v živalskih vrtovih ter v prihodnosti gojili le predstavnike določene podvrste in ne križancev med njimi. Strokovna skupina EAZA-e je 2 leti pridobivala vzorce divjinskih šimpanzov iz Afrike ter na podlagi teh razvijala ustrezne metode za gensko analizo. Leta 2011 smo v Kopenhagen poslali vzorce naših šimpanzov, 2 leti pa je trajalo, preden so uspeli testirati večino šimpanzov v živalskih vrtovih. Izkazalo se je, da je Neža zahodna podvrsta šimpanza, Nika pa je križanec med zahodno in vzhodno podvrsto šimpanza.
Boris iz Zagreba
Ko smo prejeli rezultate genske analize smo sledili smernicam EAZA-e, da našim odraslim samicam pripeljemo odraslega samca iste podvrste, ki bi se lahko paril ter tako zadostili socialni potrebi vsake skupine šimpanzov po skrbi za mladiče in prenosu izkušenj, ki je za te, izrazito socialne živali, ena pomembnejših. Smernice skušajo zagotoviti reprodukcijo čistih osebkov ter omejiti reprodukcijo hibridov, z vstavljanjem reproduktivnih parov ali skupin med nereproduktivne osebke. Tako vsem živalim lahko nudimo dobro socialno strukturo za življenje v skupini. Kot genetsko najprimernejšega samca za naše samice, je koordinator priporočil samca Borisa iz ZOO Zagreba.
Prvi mladič samca Borisa in Neže
Prvega potomca sta Neža in Boris dobila 18. marca leta 2016. Poimenovali smo jo Leona, po zavetišču za Zahodne Šimpanze v Afriški državi Sierra Leone, kamor ZOO Ljubljana letno nakazuje nekaj denarja.
Drugi mladič Neže in Borisa
Novega člana šimpanzje družine smo poimenovali po nacionalnem parku na Slonokoščeni obali, kjer živijo zahodni šimpanzi − Tai.
Neža je samosvoja, rada se umakne od skupine. V drugem letu starosti je bila prikrajšana za pozornost, ker je njena mama Mojca posvojila Niko.
Nika je družabna. Rada je v družbi vseh šimpanzov, z njimi deli svojo hrano ali pa jim jo kar prepusti. Takoj ob rojstvu jo je posvojila babica Mojca. Najbolj je nanjo navezana. Prepoznate jo po izrazitem nadočesnem loku.
Boris je miren, samozavesten samec. Leta 2016 sta s šimpanzinjo Nežo dobila prvega mladiča z imenom Leona, leta 2021 pa še samčka Taia.
Leona se je rodila mami Neži in očetu Borisu. Ime je dobila po zavetišču za šimpanze Tacugama v Sierri Leone. Rada ima plišaste igrače, je zelo radovedna in se hitro uči vsega, kar potrebuje, da bo zrasla v čudovito ambasadorko svoje vrste.
Drugega mladiča Neže in Borisa smo poimenovali po nacionalnem parku na Slonokoščeni obali, kjer živijo zahodni šimpanzi − Tai.