Zakaj ''hodijo v šolo'' tudi živali

Na vprašanje, zakaj hodijo v šolo tudi živali, ki so v naši oskrbi, se takoj ponudi odgovor – tako kot šola pripravlja otroke na življenje, se tudi živali preko treninga učijo sobivati v okolju s človekom. Največja razlika v primerjavi s človeško šolo je ta, da se mora učitelj v celoti prilagoditi svojim učencem, vsaj tistim največjim. Trenirane živali z veseljem sprejmejo obisk veterinarja, s treningom pa ohranjajo dobro telesno in psihično počutje. Čeprav je živalska šola hkrati njihova služba, dobijo živali svoje dnevne obroke ne glede na to, kako dobro jim gre pri treningu. 

Treningi potekajo tudi, kadar ni obiskovalcev, saj so v prvi vrsti namenjeni boljšemu počutju živali. S treningi pri živalih spodbujamo njihova naravna vedenja, ki pa jih nato lahko predstavimo tudi obiskovalcem.
Po znanja o treningu živali smo morali zaposleni v tujino, saj pri nas podobnih tečajev ni. Izobraževali smo se na temo treninga slonov, žiraf, morskih levov ter na splošno o tem, kako trenirati eksotične živali. Najbolj so nam bile v pomoč praktične izkušnje z živalmi, ki so trening obvladale, sedaj pa svoja znanja nadgrajujemo tudi s spletnimi izobraževanji.

Treniramo s pomočjo pozitivne spodbude

Živali treniramo s pozitivno spodbudo, kar pomeni, da nagrajujemo vedenja, ki jih od živali želimo. V živalski šoli je motivacija živali zelo pomembna. Tu so ''učenci'' precej večji in težji od učiteljev. Slonica Ganga, ki tehta skoraj tri tone in pol, na treningu sodeluje zato, ker ji je tekom treninga prijetno, saj dobi pozornost, nego in priboljške. Oskrbniki v vlogi ''učitelja'' oziroma trenerja ves čas spremljajo telesno govorico živali in spodbujajo pozitivna vedenja. Pri vsaki živali spodbujamo različna vedenja, odvisno od tega, kaj želimo z živaljo početi in kaj žival potrebuje od nas. Pri vseh živalih pa spodbujamo sodelovanje s trenerji ter mirnost in pozornost na znake trenerja.

Česa se učijo živali v živalskem vrtu? 

Cilj treninga živali v živalskih vrtovih je, da so živali zdrave in fit ter da jim lahko nudimo veterinarsko oskrbo. Slednja je najboljša, če se živalim lahko približamo ter v sodelovanju z živalmi opravimo vse potrebne preglede. Zato živali učimo, da so vajene bližine ljudi, da se jih lahko dotaknemo in opravimo osnovni pregled telesa. Pomembno je, da živali lahko stehtamo in s tem spremljamo njihovo telesno kondicijo. Živali učimo, da same stopijo na tehtnico – tako se v ZOO Ljubljana z veseljem tehtata tudi najvišja ljubljanska prebivalca - žirafca Rastko in Cvetko. Največja ''zoo dama'' slonica Ganga med treningom pokaže svoje nohte in mirno dovoli dnevno manikuro. Morska leva Kalle in Jip pa se med treningom skoraj sama parkirata pred napravo za rentgensko slikanje. Azijski lev Maximus se uči, da mu bomo iz repa lahko vzeli vzorec krvi. Šimpanzi si pridejo izmerit telesno temperaturo, kar je v času pandemije pomemben podatek o zdravju živali.

Kljub temu, da je trenutni moto ''ostani doma'', se kamelji samec Karlo pripravlja na pot v drug živalski vrt. V prikolico za transport vstopa suvereno, brez povodca, saj sledi tarči svojega trenerja.

Kako deluje metoda treninga s pozitivno spodbudo?

Trening s pozitivno spodbudo se je razvil v osemdesetih letih, ko so ljudje iskali načine za delo z morskimi sesalci. Delfina ali morskega leva nikakor niso mogli prijeti ali ''dati na povodec'', zato je bilo za dobro sodelovanje teh živali z ljudmi treba poiskati način, pri katerem bodo živali voljno sodelovale in bodo razumele, kaj od njih želimo ter bodo to storile na naš znak in z veliko motivacije.

Kako pri živalih doseči motivacijo za trening? 

Pri treningu s pozitivno spodbudo, ali z drugo besedo ojačitvijo, se osredotočamo na želena vedenja pri živalih in jih postopno usmerjamo k želenemu cilju. Pozitivna ojačitev pomeni dodajanje nečesa takoj po vedenju, kar povzroči večjo pogostost vedenja.
 
Živali damo možnost, da s svojim vedenjem dobi nekaj, kar je zanjo prijetno. Med treningom jo sicer jasno usmerjamo, a za določeno vedenje se vedno odloči žival. S tem se njena motivacija za delo z nami pogosto poveča, saj ne dela pod prisilo, temveč ima izbiro in tudi nadzor nad svojim vedenjem in posledicami.
 
Tako se na primer zgodi, da pasji mladič v začetni fazi učenja sam od sebe ponavlja in ponuja novo vedenje. Zanj je močan ''aha učinek'', ko ugotovi, da nas s svojim ''sedi'' lahko prepriča, da kliknemo in mu damo priboljšek. To ga tako motivira in opogumi, da najprej sam ponavlja vedenje in se nam poseda pred noge, dokler ne ugotovi, da lahko priboljšek dobi le, kadar mu damo za želeno vedenje določen znak.

Da žival usvoji neko vedenje, je potreben čas in jasno usmerjanje po majhnih korakih. Do novih vedenj jo vodimo postopno, vsak korak v pravo smer pa potrdimo in nagradimo. Tu nam je v pomoč kratek in nevtralen signal – pisk piščalke ali klik, ki za žival označi trenutek, da se je na naš znak odzvala tako, kot smo želeli in je pravilno sledila našemu namigu. Nato ponudimo živali nekaj, kar je zanjo prijetno – najpogosteje hrano, priboljške, igro ali dotik. S treningom se vzpostavlja pozitiven odnos med živaljo in oskrbnikom, kar je pomemben del dobrega počutja in varnega sobivanja z živalmi.

Po specialna znanja smo se odpravili v tujno

Čeprav se vse živali učijo po podobnih zakonitostih, pa je pri treningu zelo pomembno, da poznamo posamezno živalsko vrsto in njene posebnosti. Za trening živali v živalskih vrtovih smo se morali zaposleni izobraževati v tujini, saj v Sloveniji ni takšnih šol in tečajev. Najbolj specialna znanja so s področja treninga slonov in morskih sesalcev. Da lahko oskrbujemo in treniramo slona po sodobnih standardih, so se štirje oskrbniki iz ZOO Ljubljana izobraževali na specialnih ''slonarskih šolah'' po vsej Evropi. Njihova znanja in izkušnje za delo s slonom so neprecenljive za dobro počutje in oskrbo slonice Gange v ZOO Ljubljana.

Trening živalim omogoča, da se po majhnih korakih postopno naučijo tudi zelo zahtevnih vaj. Naj bo to navdih in vzpodbuda za otroke, ki se šolajo od doma, da se počasi in z vztrajnostjo daleč pride.