Pampe - visokogorski travniki v Južni Ameriki

V naravi živijo nanduji na jugovzhodu Južne Amerike; v Braziliji, Argentini, Paragvaju, Urugvaju in Boliviji. Njihov življenjski prostor so pampe ter druga savanska okolja z vsaj nekaj visokega rastja. Na izključno travnatih površinah se načeloma ne zadržujejo. V paritvenem obdobju jih najdemo blizu rek, jezer in močvirij.

Vsejedi ptiči

Nanduji so vsejede živali. Jedo predvsem liste listavcev in deteljo, semena, koreninice in sadje. Na jedilniku mladičev se znajdejo tudi žuželke, občasno pa tudi plazilci, kuščarji ter mali sesalci.

Za jajca in mladiče skrbi izključno samec

Pri nandujih jajca valijo samci. V paritvenem obdobju vsak samec dvori eni ali več samicam. Najprej se z iztegnjenim vratom šopiri in med tekom maha s krili, ko pridobi pozornost samice pa nadaljuje s paritvenimi klici in plesom, pri katerem ziba vrat v obliki osmice.

Samec v gnezdu vali do 80 jajc

Vsak samec se pari z več samicami in vsaka samica z več samci. Samice odložijo 5 -10 jajc v različna gnezda samcev, tako da je v gnezdu lahko skupno tudi do 80 jajc. Samec jih vali približno en mesec, nato se vsa jajca izvalijo v obdobju 36 ur, čeprav so bila izležena tudi do dva tedna narazen. Tudi za izvaljene mladiče skrbijo izključno samci. 

Sorodstvene odnose med pticami odkrivajo na podlagi molekularnih analiz

Tako v rod nandujev danes poleg navadnega nanduja (Rhea americana) prištevamo tudi manjšo vrsto Darwinov nandu (Rhea pennata), ki so jo do nedavnega uvrščali v samostojen rod (Pterocnemia).

Ratiti

Neleteče ptice (emuje, noje, kazuarje, nanduje in kivije) imenujemo tudi ratiti in jih skupaj s slabimi letalci, dolgonogimi kurami, uvrščamo v skupino 'staročeljustnih' ptic (podrazred Paleognatha). Staročeljustnice imajo plitvo grodnico ter masivno lobanjsko dno in zgornjo čeljust.